Prosilec - Občina Horjul
+ -Številka: 090-93/2017
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilka je od organa zahtevala pogodbo o služnosti na določeni parceli. Organ je zahtevo zavrnil z obrazložitvijo, da pogodba ne predstavlja informacije javnega značaja. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ s pogodbo sploh ne razpolaga, zaradi česar se je v izpodbijani odločbi napačno skliceval na dejstvo, da prosilka do dokumenta ni upravičena, ker ta ne predstavlja informacije javnega značaja, temveč bi moral zahtevo prosilke zavrniti iz razloga, ker z dokumentom, ki je predmet zahteve, ne razpolaga. IP je ugotovil, da je odločitev organa v izreku sicer pravilna, vendar obrazložena z napačnimi razlogi, zato je v odločbi navedel pravilne razloge in pritožbo prosilke zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-93/2017/8Datum: 2. 6. 2017
Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 24. 4. 2017 zoper odločbo Občine Horjul, Občinski trg 1, 1354 Horjul (v nadaljevanju organ), št. 090-0002/2017-3 z dne 14. 4. 2017, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožba prosilke z dne 24. 4. 2017 zoper odločbo Občine Horjul, št. 090-0002/2017-3 z dne 14. 4. 2017 se zavrne.2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 27. 2 2017 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je želel prejeti pogodbo o služnosti na parceli št. ...Organ je z odločbo št. 090-0002/2017-3 z dne 14. 4. 2017 zahtevo prosilke zavrnil. V obrazložitvi je organ navedel, da glede zahtevanega dokumenta ni izpolnjen pogoj, da bi lahko govorili o informaciji javnega značaja, in sicer ne gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa. Organ pogodbe ni sklenil v okviru svojega delovnega področja, ampak je nastopal v enakovredni poziciji kot zasebni subjekt pri sklepanju dvostranskega pravnega posla. Zasebna pogodba o služnosti je dvostranska zasebna listina in tako ne gre za informacijo javnega značaja po ZDIJZ. Organ v pogodbi ne nastopa kot uradna oseba ali oblastveni organ. Hkrati pa prosilka sama razpolaga s pogodbo, … in ni izkazala, da pogodbe nima. Ker ne gre za informacijo javnega značaja, organ tudi ni presojal, ali so podane izjeme po 6. členu ZDIJZ.Zoper navedeno odločbo je prosilka dne, 24. 4. 2017 vložila pritožbo, v kateri je navedla, da služnostne pogodbe nima, sicer ne bi prosila, da ji jo organ pošlje. Prav tako je neupravičeno napotilo organa, da si prosilka pogleda pogodbo v zemljiški knjigi, saj organ ve, da pogodbe tam ne more dobiti, saj služnost ni vpisana v zemljiško knjigo in zato tam ne obstaja. Prosilka meni, da ima do pogodbe pravico, saj gre za zaščito njene lastninske pravice, ki naj bi bila obremenjena. Ker pa služnost ni vpisana v zemljiško knjigo, zahteva pogodbo, glede na to, da je služnost informacija javnega značaja, ker je vpis v zemljiško knjigo javen, služnost pa z vpisom nastane. Organ tudi ne nastopa v enaki poziciji kot prosilka, zato ji neupravičeno omejuje lastnino in si poskuša prilastiti zasebno zemljišče. Organ je pritožbo prosilke, z dopisom št. 090-0002/2017-5 z dne 26. 4. 2017, odstopil v reševanje IP.Ker organ z odstopom pritožbe IP ni posredoval dokumentacije, ki jo je zahtevala prosilka, ga je IP s pozivom št. 090-93/2017/2 z dne 16. 5. 2017 pozval, da posreduje dokumente, ki so predmet zahteve prosilke.Organ je z dopisom št. 090-0002/2017-7 z dne 19. 5. 2017 IP posredoval pogodbo o služnostni pravici, hkrati pa je še dodatno pojasnil, da organ pri sklenitvi pogodbe ni nastopal kot oblastveni organ, ampak na enakem nivoju kot drug zasebni subjekt in ne gre za informacijo javnega značaja. Služnost med dvema zasebnima subjektoma obstaja, je dogovorjena in se izvaja, vpis v zemljiško knjigo pa je le deklaratoren in ne gre za informacijo javnega značaja v smislu ZDIJZ.Ob pregledu posredovanega dokumenta je IP ugotovil, da se posredovana pogodba o služnostni pravici ne nanaša na parcelno številko, za katero je prosilka podala zahtevo, temveč gre za drugo parcelno številko. Da gre za drugo zemljišče in drugo parcelo je bilo razvidno tudi iz vpogleda v zemljiško knjigo in javno dostopne podatke GURS. IP je zato, s pozivom št. 090-93/2017/4 z dne 22. 5. 2017, organ ponovno pozval, da mu posreduje pogodbo o služnosti za parcelo, ki jo je v svoji zahtevi navedla prosilka, oz. da pojasni, ali razpolaga s pogodbo o služnosti na zahtevani nepremičnini in v kakšni povezavi sta navedeni nepremičnini, oz. zakaj je organ v povezavi z zahtevano pogodbo o služnosti posredoval pogodbo o služnosti na drugi nepremičnini.Iz dopisa organa št. 090-0002/2017-9 z dne 26. 5. 2017 ni bilo nedvoumno razvidno, ali organ z zahtevanim dokumentom razpolaga ali ne. Organ je namreč navedel, da je IP posredoval vso dokumentacijo (čeprav je posredoval le pogodbo o služnosti za parcelo, ki ni bila predmet presoje), navedel je, da ima na zahtevani parceli ustanovljeno služnost, hkrati pa je v zaključku dopisa navedel, da bi morala prosilka s pogodbo razpolagati sama. IP je zato organ, z dopisom št. 090-93/2017/6 z dne 29. 5. 2017, še tretjič pozval, da predloži pogodbo o služnosti na parc. št. …, oz. naj poda izrecno pisno izjavo, če s pogodbo ne razpolaga.Organ je, z dopisom št. 090-0002/2017-11 z dne 30. 5. 2017, IP sporočil, da ne razpolaga s pogodbo o služnosti za parc. št. …. Organ je dodatno še navedel, da prosilka ni izkazala pravnega interesa za dostop do informacije, kot to terja 39. člen Ustave RS, prav tako pa je ponovno ponovil, da ne gre za upravno zadevo, temveč je pogodba predmet zasebnih razmerij, kjer organ nastopa kot prirejen, enakovreden subjekt. Pritožba ni utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;2. organ mora z njo razpolagati;3. nahajati se mora v materializirani obliki.IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ne razpolaga s pogodbo o služnosti za parc. št. …, v materializirani obliki, temveč je bila služnost, kot je navedel organ, dogovorjena s »konkludentnimi« dejanji. IP zato ugotavlja, da se je organ v izpodbijani odločbi napačno skliceval na dejstvo, da prosilka do dokumenta ni upravičena, ker ta ne predstavlja informacije javnega značaja, temveč bi moral zahtevo prosilke zavrniti iz razloga, ker z dokumentom, ki je predmet zahteve, ne razpolaga. Organ namreč, ne da bi razpolagal z dokumentom, tudi ne more presoditi, ali ta izvira iz njegovega delovnega področja, saj je mogoče to oceniti le iz vsebine samega dokumenta, česar pa organ ne more ugotoviti v primeru neobstoječega dokumenta.Pravno irelevantne so navedbe organa, da predmetna zadeva ni upravna zadeva, saj v konkretni zadevi sploh ni mogoče ugotoviti, v kakšni vlogi je organ sklenil navedeno pogodbo, ne da bi organ s pogodbo razpolagal. Ne glede na navedeno pa IP pojasnjuje, da je informacija javnega značaja lahko tudi pogodba o služnosti, saj jo je organ sklenil v vlogi občine (samoupravne lokalne skupnosti) in bi lahko s pogodbo pridobil določene pravice ali dolžnosti v imenu občine, zaradi česar gre za informacije, ki lahko imajo naravo informacije javnega značaja. Ni mogoče slediti niti navedbi organa, da v konkretnem primeru ni podana pristojnost Informacijskega pooblaščenca, saj je ta pristojen reševati vse pritožbe glede zahtev za informacije javnega značaja, tudi tiste pritožbe, v katerih bi se lahko potencialno izkazalo, da zahtevane informacije niso informacije javnega značaja.Neutemeljene so tudi navedbe organa, da prosilka ni izkazala pravnega interesa za dostop do navedenega dokumenta, saj je tako navedeno v 39. členu Ustave RS. ZDIJZ od prosilcev ne zahteva, da za dostop do informacij javnega značaja izkažejo pravni interes (načelo prostega dostopa - 5. člen ZDIJZ), ampak v nasprotju s tem izrecno določa, da upravičencu zahteve ni potrebno pravno utemeljiti (tretji odstavek 17. člena ZDIJZ). Čeprav je ZDIJZ s tem razširil dokaj restriktivno ustavno določbo o pravici dostopa do informacij javnega značaja, je to v skladu z zadnjim odstavkom 15. člena ustave RS, po katerem nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ta ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri. To je tudi v skladu z mednarodnimi akti in sodobnimi trendi na področju svobode informacij. V demokratični državi namreč ni sporno, da mora biti delovanje države javno in da javnosti za demokratični nadzor nad vladajočimi ni treba dokazovati pravnega interesa. Država ne sme spraševati po namenu, zaradi katerega upravičenec določeno informacijo zahteva oz. kako jo namerava uporabiti. Zaradi tega so izkazovanje interesa praviloma opustile vse primerljive ureditve.[1] Pravnega interesa zato prosilcu v postopkih dostopa do informacij javnega značaja ni treba izkazovati.IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati. IP pojasnjuje tudi, da se v postopku odločanja o pritožbi zoper odločbo organa, ne spušča v vsebinsko presojo, ali organ ima služnost na določenem zemljišču in kakšne vrste služnosti, temveč le ugotavlja obstoj določenega dokumenta ter ali dokument predstavlja informacijo javnega značaja v skladu z ZDIJZ.Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da pogodba o služnosti na parc. št. …, pri organu ne obstaja, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Odločitev organa v izreku je sicer pravilna, vendar obrazložena z napačnimi razlogi, zato je IP, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, v odločbi navedel pravilne razloge in pritožbo prosilke zavrnil.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav., svetovalka Informacijskega pooblaščenca Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka
[1] Več o tem: Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, doktorska disertacija, 2004.