+-Datum: 24.05.2017 Številka: 090-90/2017 Kategorije: Tajni podatki, Osebni podatek, Notranje delovanje organa, Test interesa javnosti POVZETEK:Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje ovadbe, obvestila o zavržbi ovadbe in vseh ostalih dokumentov glede kazenske ovadbe, ki jo je zoper določenega javnega funkcionarja vložil nekdanji direktor SOVE. Organ je zahtevo zavrnil iz razloga varstva tajnih podatkov. IP je pritožbi prosilca delno ugodil, ker tajnih podatkov ne vsebujeta ocena škodljivih posledic in sklep o zavrženju ovadbe, iz katerega mora organ umakniti stopnjo tajnosti. Navedena dokumenta je organ dolžan posredovati prosilcu, pri čemer mora prekriti varovane osebne podatke in podatke, ki so varovani zaradi notranjega delovanja SOVE.ODLOČBA:Številka: 090-90/2017/5Datum: 25. 5. 2017Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 25. 4. 2017 zoper odločbo Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, Slovenska cesta 41, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. Tu-9-5/41/2016, z dne 19. 4. 2017, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo O D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 25. 4. 2017 se delno ugodi in se odločbo Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani št. Tu-9-5/41/2016, z dne 19. 4. 2017 delno odpravi ter se odloči,a) da mora organ v enaintridesetih (31) dneh od vročitve te odločbe iz sklepa o zavrženju opr. št. Tpp Z/26/2010/GR/np, z dne 14. 12. 2011 umakniti stopnjo tajnosti ZAUPNOinb) da mora organ prosilcu v enaintridesetih (31) dneh od vročitve te odločbe v elektronski obliki na elektronski naslov prosilca (...) posredovati: - oceno možnih škodljivih posledic št. TPP Z/26/2010/GR/np, z dne 18. 4. 2017, pri čemer je organ dolžan prekriti imeni in priimka prijaviteljev v prvi in drugi alineji ter v prvem odstavku, ki sledi besedilu »navedene dokumente tudi v nadaljevanju stopnjujem s stopnjo tajnosti Zaupno«;- sklep o zavrženju opr. št. Tpp Z/26/2010/GR/np, z dne 14. 12. 2011, pri čemer je organ dolžan prekriti:- v izreku: imeni in priimka prijaviteljev,- v obrazložitvi: celotno besedilo, razen zadnjih dveh odstavkov.2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je dne 12. 12. 2016 na organ naslovil zahtevo za posredovanje ovadbe, obvestila o zavržbi ovadbe in vseh ostalih dokumentov glede kazenske ovadbe, ki jo je zoper … vložil nekdanji direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (v nadaljevanju SOVA) …. Prosilec je želel zahtevane dokumente prejeti v obliki scan dokumentov na njegov elektronski naslov. Organ je zahtevo zavrnil z odločbo št. 9-5/41/2016 z dne 28. 12. 2016, zoper katero se je prosilec pritožil. IP je o pritožbi odločil z odločbo št. 090-7/2017/5, z dne 17. 3. 2017, s katero je zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. Organ je v ponovljenem postopku zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. Tu-9-5/41/2016, z dne 19. 4. 2017. Organ je povzel vsebino svoje prve odločbe in vsebino odločbe IP, nato pa navedel, da je obravnavane podatke za tajne določila vodja organa, ki je tudi sprejela oceno škodljivih posledic. Uradna oseba meni, da je vodja organa upoštevala vse pripombe IP v zvezi z nezadostno konkretizacijo ocene škodljivih posledic in pomanjkljivimi označbami tajnosti zahtevanih dokumentov. Zdaj so vsi dokumenti označeni kot »zaupno« v skladu z Zakonom o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/10 in 60/11; v nadaljevanju ZTP) in je bilo treba zahtevo prosilca ponovno zavrniti. Poleg tega je vodja tudi ocenila, da javni interes glede na ovadbo, ki se nanaša na javnega funkcionarja, ne more spremenii njenih zaključkov, ki izhajajo iz ponovne ocene možnih škodljivih posledic št. TPP Z/26/2010, z dne 18. 4. 2017, ki jo je sprejela po preteku treh let v skladu z 18. členom ZTP. IZ navedene ocene izhaja, da bi razkritje dokumentov iz spisa opr. št. Tpp Z/26/10 nepoklicani osebi lahko škodovalo varnosti in interesom R Slovenije, zato skladno z 11. členom v zvezi s 13. členom ZTP ter 8. in 9. členom Splošnega navodila VDT RS za enotno uporabo ZTP in predpisov, sprejetih na njegovi podlagi, navedene dokumente tudi v nadaljevanju stopnjuje s stopnjo tajnosti »Zaupno«. V navedenih dokumentih se namreč nahajajo povzetki pogovorov med predsednikom Vlade … ter prijaviteljem …, z razkritjem podatkov, ki izhajajo iz njunih pogovorov nepoklicani osebi, pa bi lahko očitno nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične koristi, nanašajo pa se na sisteme, pomembne za javno varnost in obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organo R Slovenije. Iz vseh dokumentov je namreč razviden način pridobivanja podatkov in kateri podatki o posameznikih se pridobivajo s t.i. sistemom »Signal intelligence« (Signit) s strani SOVE, in sicer gre za prestrezanje elektronskih komunikacij. Z razkritjem dokumentov, ki vsebujejo te podatke, bi nepooblaščene osebe prišle do podatkov o operativnih metodah in tehnikah delovanja SOVE in bi tako lahko očitno nastale škodljive posledice za varnost države, saj bi bile tako z metodami kot tehnikami delovanja SOVE na operativni ravni seznanjene tako tuje varnostne službe, kot tudi posamezniki, kar bi pomenilo in imelo za posledice tudi ogroženost delovanja SOVE. Glede na navedeno je vodja organa ocenila, da je treba zgoraj navedenim dokumentom še vedno dodeliti stopnjo tajnosti »Zaupno«. Organ je dne 25. 4. 2017 prejel pritožbo prosilca zoper odločbo št. Tu-9-5/41/2016, z dne 19. 4. 2017 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). Prosilec je navedel, da naj bi se po informacijah, ki jih je pridobil kot novinar, zahtevana kazenska ovadba nanašala na sledečo zadevo. Določen del zaposlenih v SOVI je ustvaril lažne dokumente (dopisovanje po elektronski pošti) z insinuacijami, da sta … oz. … odredila prisluškovanje SOVE vladi oz. predsedniku vlade. … in … sta to zanikala, obenem pa od takratnega predsednika vlade … zahtevala, da uvede preiskavo o primeru, saj je šlo za resne obtožbe glede njunega dela. … te preiskave ni odredil, po mnenju … in … pa bi jo kot nadrejeni SOVI moral odrediti. Pristojni državni tožilec je ovadbo s sklepom zavrgel. Te informacije lahko potrdi ali zavrže kazenska ovadba in vsi ostali dokumenti iz zahtevanega spisa tožilstva. Prosilec meni, da je razkritje ovadbe absolutno v javnem interesu. V zadevi se kažejo kar tri nezakonita ali najmanj sporna ravnanja javnih uslužbencev:1. Ustvarjanje lažnih dokumentov nekaterih zaposlenih v SOVI;2. Neukrepanje predsednika vlade … v zadevi;3. Zavržba ovadbe v nenavadnih okoliščinah.Kot je razvidno iz odločbe organa, se v spisu, poleg kazenske ovadbe, nahaja le še sklep o zavrženju ovadbe. Iz tega gre sklepati, da tožilstvo in policija v zadevi nista opravila nikakršnih preiskovalnih dejanj, kar je nenavadno. V nadaljevanju je prosilec navedel, da so bili tako zaposleni v SOVI kot … in tožilec, ki je obravnaval zadevo, v času očitanih nepravilnosti javni uslužbenci oz. funkcionarji. Njihovo ravnanje v okviru svojih službenih dejanj in zadolžitev je nedvomno v interesu javnosti – še posebej v primeru, ko se poraja dvom v pravilnost njihovega ravnanja, za kar naj bi šlo v primeru, glede katerega prosilec zahteva dokumente. Zato prosilec meni, da je posredovanje vseh zahtevanih dokumentov v interesu javnosti. Prosilec dvomi, da prav vse besedilo v zahtevanih dokumentih vsebuje podatke, ki so upravičeno zaščiteni s stopnjo tajnosti. Predlaga, da IP sam opravi vpogled v spis in odloči, katere informacije v zahtevanih dokumentih morajo biti glede na naravo informacij označene s stopnjo tajnosti, ker opisujejo informacije o pridobivanju Signit podatkov, in prosilcu omogoči delni dostop do zahtevanih dokumentov. IP poziva, da pri tem deluje restriktivno v skladu z ZTP in kot tajnega označi le podatek, za katerega je nedvomno podano, da bi imel škodljive posledice za varnost RS in njene politične koristi. Logično je, da so npr. tehnične informacije o pridobivanju Signit podatkov upravičeno označene s stopnjo tajnosti. Prav tako so upravičeno s stopnjo tajnosti označene informacije o legitimnih tarčah Signit dejavosti. Ne morejo pa biti tajne informacije oz. očitana dejavost, da je SOVA zbirala Signit podatke o članih slovenske vlade. To bi bilo kaznivo dejanje in zato tak podatek, v skladu s 6. členom ZTP, ne more biti tajen. Prosilec poziva IP, da v zahtevaih dokumentih prekrije le podatke, ki so povezani s tehničnimi značilnostmi zbiranja Signit podatkov, in mu nato odobri delni dostop do zahtevane dokumentacije. Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba, ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. Tu-9-5/41/2016, z dne 28. 4. 2017, poslal IP.Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja je IP dne 19. 5. 2017 pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP, in vpogledal v spis organa št. TppZ 26/10. Pritožba je delno utemeljena.IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.Prosilec je zahteval ovadbo, obvestilo o zavržbi ovadbe in vse ostale dokumente glede kazenske ovadbe, ki jo je zoper … vložil nekdanji direktor SOVE …. Po vpogledu v spis organa št. TppZ 26/10 je IP ugotovil, da so predmet zahteve prosilca naslednji dokumenti:
kazenska ovadba z dne 27. 9. 2010, ki jo je organ prejel dne 28. 9. 2010, s prilogami (1x zgoščenka),
dopolnitev kazenske ovadbe z dne 28. 9. 2010, ki jo je organ prejel dne 30. 9. 2010,
ocena možnih škodljivih posledic št. Tpp Z 26/10 TG/bp, z dne 12. 10. 2010,
dopis organa, naslovljen na Vrhovno državno tožilstvo RS pod št. Tpp Z/26/10, z dne 12. 10. 2010,
sklep o zavrženju ovadbe opr. št. Tpp Z/26/2010/GR/np, z dne 14. 12. 2011,
ocena možnih škodljivih posledic št. TPP Z/26/2010/GR/np, z dne 18. 4. 2017.
V obravnavanem primeru ni sporno, da so vsi dokumenti, ki so predmet pritožbenega postopka, informacije javnega značaja v skladu s 4. členom ZDIJZ, saj sodijo v delovno področje organa, organ z njimi razpolaga in se nahajajo v materializirani obliki. Iz elektronskega sporočila organa z dne 5. 1. 2017 (ki je priloga dokumenta iz zadeve IP št. 090-7/2017, z dne 13. 1. 2017), izhaja, da je organ prosilcu oceno možnih škodljivih posledic št. Tpp Z 26/10 TG/bp, z dne 12. 10. 2010 že posredoval po elektronski pošti. IP je zato ugotovil, da prosilec glede tega dokumenta nima več pravovarstvenega interesa, ker je bilo njegovi zahtevi za dostop že ugodeno. Isti prosilec namreč v postopku po ZDIJZ ne more več kot enkrat zahtevati iste informacije javnega značaja, če je bilo njegovi zahtevi za dostop že ugodeno. Ker je bila prva ocena možnih škodljivih posledic prosilcu že posredovana, je njegova pritožba v tem delu neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.IP je v nadaljevanju presojal, ali so preostale zahtevane informacije prosto dostopne. Organ je dostop do zahtevane dokumentacije namreč zavrnil iz razloga obstoja izjeme po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej s sklicevanjem na izjemo varstva tajnih podatkov. Izjema tajnih podatkov Definicija tajnega podatka je podana v 1. točki 2. člena Zakona o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/06, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZTP), in sicer je tajni podatek dejstvo ali sredstvo z delovnega področja organa, ki se nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države, ki ga je treba zaradi razlogov, določenih v tem zakonu, zavarovati pred nepoklicanimi osebami, in ki je v skladu s tem zakonom, določeno in označeno za tajno. Podatki se torej določijo kot tajni, ko gre za varstvo temeljnih interesov države in s tem tudi za občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. ZDIJZ tajne podatke določa kot eno od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, pri čemer se obstoj tajnega podatka presoja po ZTP, kar pomeni, da morata biti za obstoj tajnega podatka kumulativno izpolnjena materialni in formalni kriterij.Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka. Kateri podatki se lahko določijo za tajne, določa ZTP v 5. členu, in sicer se lahko določi za tajnega podatek, ki je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi in se nanaša na: 1. javno varnost; 2. obrambo; 3. zunanje zadeve; 4. obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije; 5. sisteme, naprave, projekte in načrte, pomembne za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije; 6. znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, pomembne za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije. Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastale oziroma očitno lahko nastale določene škodljive posledice za varnost države ali za njene politične oziroma gospodarske koristi, drugi pa je v povezavi škodljivih posledic s taksativno naštetimi interesnimi področji države.Elementa materialnega pogoja se nadalje kažeta v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je lahko upravičeno označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi formalnega kriterija: 1. Podatek lahko za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. člen ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. S predmetnim zakonom je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. člen ZTP). Pooblaščena oseba določi stopnjo tajnosti ob njegovem nastanku oziroma ob začetku izvajanja nalog organa, katere rezultat bo tajen podatek. 2. Pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. 3. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. člen ZTP). IP je primarno ugotovil, da se je organ glede določitve zahtevanih dokumentov za tajne skliceval na pisno oceno možnih škodljivih posledic št. TPP Z/26/2010, z dne 18. 4. 2017. Iz navedene pisne ocene izhaja, da gre za ponovno oceno na podlagi tretjega odstavka 18. člena ZTP. Stopnjo tajnosti je na podlagi te pisne ocene določila vodja tožilstva – torej predstojnica organa, ki je v skladu z drugim odstavkom 10. člena ZTP pooblaščena oseba za določanje podatkov za tajne. S predmetno oceno je bila tajnost stopnje ZAUPNO določena:
kazenski ovadbi z dne 27. 9. 2010, ki jo je organ prejel dne 28. 9. 2010, s prilogami (1x zgoščenka),
dopolnitvi kazenske ovadbe z dne 28. 9. 2010, ki jo je organ prejel dne 30. 9. 2010,
dopisu organa, naslovljenem na Vrhovno državno tožilstvo RS pod št. Tpp Z/26/10, z dne 12. 10. 2010 ter
sklepu o zavrženju ovadbe opr. št. Tpp Z/26/2010/GR/np, z dne 14. 12. 2011.
IP je ob vpogledu v spis zadeve št. Tpp Z/26/10 ugotovil, da so vsi dokumenti v spisu, ki so predmet tega pritožbenega postopka (razen pisnih ocen možnih škodljivih posledic), vidno označeni s stopnjo tajnosti, kot to določa 17. člen ZDIJZ. Vendar pa iz pojasnila organa, podanega na ogledu in camera, izhaja, da na sklepu o zavrženju opr. št. Tpp Z/26/2010/GR/np, z dne 14. 12. 2011 te oznake ni bilo, dokler ni v postopku ponovne ocene bila izdana pisna ocena možnih škodljivih posledic št. TPP Z/26/2010, z dne 18. 4. 2017. Ostali dokumenti so bili vidno označeni s stopnjo tajnosti ZAUPNO že na podlagi ocene možnih škodljivih posledic št. Tpp Z 26/10 TG/bp, z dne 12. 10. 2010. Glede na to, da pooblaščena oseba na podlagi prvega odstavka 11. člena ZTP določi stopnjo tajnosti podatka ob njegovem nastanku oziroma ob začetku izvajanja naloge organa, katere rezultat bo tajen podatek, glede sklepa o zavrženju opr. št. Tpp Z/26/2010/GR/np, z dne 14. 12. 2011, ki je bil vidno označen s stopnjo tajnosti naknadno (več kot 5 let po njegovem nastanku), ni bil pravočasno izpolnjen eden izmed treh elementov formalnega kriterija. Ostali trije obravnavani dokumenti izpolnjujejo vse tri elemente formalnega kriterija, zato je IP nadalje presojal, ali je glede teh dokumentov izpolnjen tudi materialni kriterij. Po pregledu vsebine teh dokumentov je IP na ogledu in camera ugotovil, da se nanašajo na sistem SOVE, ki je namenjen prestrezanju elektronskih komunikacij (t.i. sistem »signal intelligence«, v nadaljevanju SIGINT), in sicer vsebujejo vsi dokumenti podatke o načinu pridobivanja podatkov in podatke, o katerih posameznikih naj bi se ti podatki pridobivali. Vsebujejo tudi povzetke navedb, ki sta jih podala takratni predsednik Vlade RS in takratni direktor SOVE v zvezi s konkretno zadevo, ki je bila povezana s sistemom SIGINT. Vsebina se torej nanaša na sisteme, pomembne za obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije (eno izmed varnostnih področij iz 5. člena ZTP), z razkritjem nepoklicani osebi pa bi lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične koristi, kot je pravilno navedel organ v izpodbijani odločbi. Pisna ocena možnih škodljivih posledic št. TPP Z/26/2010, z dne 18. 4. 2017 vsebuje objekt varstva (varnost in interesi RS) in možne škodljive posledice, in sicer bi z razkritjem vsebine obravnavanih dokumentov nepooblaščene osebe prišle do podatkov o operativnih metodah in tehnikah delovanja SOVE in bi tako lahko očitno nastale škodljive posledice za varnost države, saj bi bile tako z metodami kot tehnikami delovanja SOVE na operativni ravni seznanjene tako tuje varnostne službe, kot tudi posamezniki, kar bi pomenilo in imelo za posledice tudi ogroženost delovanja SOVE.Iz vsega navedenega izhaja, da obravnavana kazenska ovadba s prilogo in njena dopolnitev ter tudi dopis organa št. Tpp Z/26/10, z dne 12. 10. 2010 izpolnjujejo tako materialni kot formalni kriterij in zato predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.Umik stopnje tajnostiKer je glede na zgoraj navedeno IP ugotovil, da sklep o zavrženju opr. št. Tpp Z/26/2010/GR/np, z dne 14. 12. 2011 ne izpolnjuje vseh zakonskih kriterijev za določitev podatka za tajnega (v zvezi s tem dokumentom ni bila pravočasno določena stopnja tajnosti z vidno oznako), je zaključil, da ta dokument ni tajen po ZTP in posledični ni podana izjema po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker iz tretjega odstavka 17. člena ZTP izhaja, da se mora podatek oz. dokument obravnavati kot tajen, če je označen le s stopnjo tajnosti, je IP organu v 1.a točki izreka te odločbe naložil, da iz sklepa o zavrženju opr. št. Tpp Z/26/2010/GR/np, z dne 14. 12. 2011 umakne stopnjo tajnosti. Notranje delovanje organaIP je v nadaljevanju presojal, ali sklep o zavrženju ovadbe opr. št. Tpp Z/26/2010/GR/np, z dne 14. 12. 2011 vsebuje podatke, ki so v ZDIJZ opredeljeni kot kakšna druga izjema od prostega dostopa. Glede na to, da se dejansko stanje očitanega kaznivega dejanja, v zvezi s katerim je bil izdan obravnavani sklep, nanaša na sistem SOVE, ki je namenjen prestrezanju elektronskih komunikacij (SIGINT), in da vsebuje povzetke navedb, ki sta jih na skupnih sestankih podala takratni predsednik Vlade RS in takratni direktor SOVE v zvezi s konkretno zadevo, ki je bila povezana s tem sistemom SIGINT, torej na t.i. »dokumente v zvezi z notranjim delovanjem organa«, je IP presojal, ali je podana izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.Za zavrnitev dostopa do informacije s sklicevanjem na 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno izpolnjena naslednja pogoja:1. podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa in2. razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (t.i. specifični škodni test).Z navedeno izjemo se varuje t.i. notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organa« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. Na podlagi ugotovitev na ogledu in camera je IP presodil, da se na notranje delovanje organa nanaša le obrazložitev[1] sklepa o zavrženju ovadbe opr. št. Tpp Z/26/2010/GR/np, z dne 14. 12. 2011, in sicer v celoti, razen v zadnjih dveh odstavkih, katerih vsebina je enakovrstna vsebini izreka tega sklepa in obsega zgolj splošno navedbo kaznivih dejanj, ki se očitajo v predmetni kazenski ovadbi in pripadajočih členov KZ-1. V obrazložitvi sklepa se namreč ugotovitve okrožnega državnega tožilca neločljivo prepletajo z vsebino ovadbe in njene dopolnitve. To pomeni, da se vsebina obrazložitve (z izjemo zadnjih dveh odstavkov) nanaša na dejansko stanje, ki je opisano že zgoraj, pri izjemi tajnih podatkov. Takšno vsebino pa je po oceni IP treba opredeliti kot dokument, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa, in sicer SOVE. Gre namreč za podatke, iz katerih izhaja postopek oz. način dela SOVE, njena notranja politika in način poročanja SOVE Vladi RS kot nadzornemu organu. To pa je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa. Glede obravnavanega dokumenta je zato nedvomno izpolnjen prvi pogoj, ki ga določa 11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.IP je v nadaljevanju presojal, ali obravnavani del sklepa o zavrženju ovadbe opr. št. Tpp Z/26/2010/GR/np, z dne 14. 12. 2011 prestane še t.i. specifični škodni test, to pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje teh podatkov povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej. Kot izhaja iz prakse Vrhovnega sodišča,[2] že jezikovna razlaga 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kaže na to, da je možno zavrniti prosilcem dostop do zahtevane informacije iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa pod pogojem, da bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Motnje - pri delovanju organa - pomenijo (po Slovarju Slovenskega knjižnega jezika) pojav, ki ni usklajen s pravilnim, normalnim delovanjem (organa). Z resno ogroženostjo (po definiciji istega slovarja) je mišljena povzročitev stanja, ki je nevarno, neugodno za koga (organ). To pa pomeni, da je motnja procesa odločanja institucije po navedeni jezikovni razlagi bistveno nižja stopnja ogroženosti, ob kateri pa je po določbi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ že možno zavrniti zahtevo za dostop do zahtevane informacije. Pri tem je treba test uporabiti v obe smeri in presoditi, ali je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa za omejitev dostopa do zahtevane informacije. V konkretnem primeru je treba upoštevati zlasti poseben položaj, ki ga ima SOVA kot osrednja civilna obveščevalno-varnostna služba, čemur je prilagojen tudi način njenega dela in poročanja nadzornim organom, ki sta takšne narave, da morata zaradi različnih razlogov oz. pravnih podlag v določenih primerih ostati javnosti nedostopna. IP na tem mestu poudarja, da na načelni ravni ne zanika, da bi bile motnje pri delovanju organa, ki bi lahko nastale z razkritjem podatkov o sistemu SIGINT in podatkov o tem, kako poteka izmenjava podatkov o tem sistemu med SOVO in Vlado RS kot nadzornim organom, večje od pravice javnosti, da se seznani z informacijami, zapisanimi v tem dokumentu. Vendar pa je treba test izvesti za konkretne dokumente, ki so predmet presoje. Ob zaukazanem razkrivanju vsebine obravnavanega sklepa bi se razkrile teme, ki sta jih v zvezi s sistemom SIGINT obravnavala takratni predsednik SOVE in takratni predsednik Vlade RS, način, kako sta te teme obravnavala, njuna stališča oziroma stališča drugih oseb itd. IP je po pregledu obravnavane vsebine na ogledu in camera ugotovil, da vsebuje podatke iz ovadbe, ki so označeni kot tajni na podlagi ZTP in da so ti podatki neločljivo prepleteni z ostalo vsebino sklepa, zlasti z ugotovitvami okrožnega državnega tožilca. Nobenega dvoma ni, da nekritično razkrivanje informacij o sistemu SIGINT nikakor ne bi prispevalo k učinkovitejšemu delovanju SOVE, temvečbi ogrozilo učinkovito delo SOVE, kot izhaja iz prejšnje točke obrazložitve te odločbe. Upoštevaje navedene razloge je IP presodil, da bi razkritje obravnavane vsebine sklepa povzročilo resno oviro za nadaljnje delo SOVE, saj bi se z metodami in tehnikami delovanja SOVE na operativni ravni seznanili posamezniki in tuje varnostne službe. Po presoji vseh okoliščin je IP presodil, da obravnavani del obrazložitve sklepa o zavrženju opr. št. Tpp Z/26/2010/GR/np, z dne 14. 12. 2011 vsebuje takšne informacije o notranjem delovanju, katerih razkritje bi resno oviralo nadaljnje delo SOVE oziroma povzročilo motnje pri delovanju SOVE, in sicer v takšnem obsegu, ki zadosti standardu, ki ga zakon in tudi upravno sodna praksa zahtevata pri izkazovanju škode, saj bi bile motnje, ki bi nastale pri delovanju SOVE zaradi razkritja informacije, večje od pravice javnosti, da se seznani z obravnavanimi informacijami. V konkretnem primeru so torej izpolnjeni pogoji za zavrnitev dostopa na podlagi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Varovani osebni podatkiIP je sklep o zavrženju ovadbe opr. št. Tpp Z/26/2010/GR/np, z dne 14. 12. 2011, v delu, ki ne vsebuje podatkov, ki so izjema od prostega dostopa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in oceno možnih škodljivih posledic št. TPP Z/26/2010/GR/np, z dne 18. 4. 2017, glede katere organ v izpodbijani odločbi ni zatrjeval nobene izjeme od prostega dostopa, presojal še v luči določbe iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta napotuje na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS št. 94/2007-UPB1; v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 1. točki prvega odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ob tem IP pojasnjuje, da je bistven element pojma osebnega podatka ta, da se lahko nanaša le na določeno oziroma določljivo fizično osebo, ne pa tudi na pravne osebe. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom.IP je ugotovil, da obravnavana dokumenta vsebujeta imena in priimke dveh prijaviteljev in javnih funkcionarjev (predsednika Vlade RS, okrožnega državnega tožilca, ki je zavrgel ovadbo, ter vodje tožilstva, ki je napisala oceno možnih škodljivih posledic). Glede osebnih podatkov javnih funkcionarjev IP pojasnjuje, da ne gre za varovane osebne podatke, ker je za njihovo obdelavo in posredovanje javnosti podana podlaga v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se ne glede na morebitne izjeme dostop do informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Imeni in priimka prijaviteljev pa so t.i. varovani osebni podatki, zato jih mora organ pred posredovanjem dokumentov prosilcu prekriti na način, kot izhaja iz 1.b točke izreka te odločbe.Podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca IP je ugotovil, da obravnavani dokumenti v delih, kjer je ugotovljen obstoj izjeme od prostega dostopa, ne vsebujejo podatkov, ki bi bili neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kar sicer zatrjuje prosilec. IP ne zanika, da so osebe, na katere se nanašajo obravnavani dokumenti, v kritičnem času bile javni uslužbenci oziroma javni funkcionarji, vendar pa to ne pomeni, da so vsi podatki iz obravnavanih dokumentov javno dostopni. Pojem »podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca« je odprt pravni pojem, ki ga je v vsakem posameznem primeru treba zapolniti z vsebino. Pri tem je treba upoštevati načelo sorazmernosti, kar pomeni, da je treba v vsakem primeru posebej skrbno pretehtati, ali je zaradi varstva javne koristi oziroma pravic drugih dopustno poseči v določeno pravico in v kolikšnem obsegu. Na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ so praviloma javni tisti podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ne pa tudi tisti podatki, ki so s tem povezani zgolj posredno. Bistveno za presojo v konkretnem primeru je, da obravnavani dokumenti vsebujejo podatke, ki jih je navedel prijavitelj v zvezi z delom takratnega predsednika Vlade RS in nekaterih zaposlenih v SOVI v ovadbi, ki je bila zavržena. Takšnih podatkov ni mogoče razkrivati na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre zgolj za navedbe prijavitelja, katerih resničnost ni bila potrjena s pravnomočno sodbo. Podatki iz ovadbe se prepletajo tudi čez celoten del dopisa organa št. Tpp Z/26/10, z dne 12. 10. 2010 ter v večjem delu obrazložitve sklepa o zavrženju ovadbe opr. Št. Tpp Z/26/2010/GR/np, z dne 14. 12. 2011 (glej obrazložitev te odločbe, ki se nanaša na izjemo notranjega delovanja organa), zato jih niti z delnim dostopom ni mogoče izvzeti na način, da bi bil razviden le tisti del, ki je povezan z opravljanjem javne funkcije, ki jo opravlja organ oziroma državni tožilec na področju pregona kaznivih dejanj. Če bi torej nekritično pritrdili stališču prosilca, da mu je treba omogočiti dostop do zahtevanih dokumentov, ker se nanašajo na opravljanje javne funkcije oziroma delo javnih uslužbencev, bi to pomenilo, da je med drugim treba javnosti vselej, kadar gre za očitanje storitve kaznivega dejanja v zvezi z opravljanjem javne funkcije oziroma dela javnih uslužbencev, razkriti tajne podatke in varovano notranje delovanje organa, kar bi v celoti izničilo določbe specialne zakonodaje, ki dostopa javnosti do takšnih podatkov ne omogoča. Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da podatkov v obravnavanih dokumentih ni mogoče razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.Javni interesProsilec v pritožbi zatrjuje, da je razkritje zahtevanih dokumentov v javnem interesu, zato je IP zgoraj navedene dokumente obravnaval še skladno z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij, op. IP), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v zakonu določenih primerih. Razkritje informacij na podlagi testa interesa javnosti je dovoljeno le za podatke, ki so v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni z najnižjima dvema stopnjama tajnosti (prva alineja drugega odstavka 6. člena ZDIJZ), zato je IP ta test lahko izvedel, saj imajo obravnavani podatki stopnjo tajnosti ZAUPNO. Bistvo presoje testa interesa javnosti je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. IP je moral v nadaljevanju presoditi, ali je interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij večji od interesa, zaradi katerega so te informacije varovane kot tajni podatki oziroma kot notranje delovanje organa.Pri presoji v konkretnem primeru je treba upoštevati zlasti, daSOVA opravlja dejavnost, ki ne more biti v celoti na vpogled širši javnosti, pa čeprav bi bila ta dejavnost za javnost lahko zanimiva. Vsi predmetni dokumenti vsebujejo podatke o sistemu SIGINT, kot je podrobno pojasnjeno že zgoraj. Z razkritjem teh dokumentov bi se javnosti razkrili podatki o operativnih metodah in tehnikah delovanja SOVE, s čimer bi bilo ogroženo delovanje SOVE. Poudariti je treba, da so delo in aktivnosti v SOVI zaradi izvajanja specifičnih nalog, določenih v ZSOVA, take narave, da jih je treba varovati kot tajne podatke oziroma kot notranje delovanje organa. Če bi omogočili javnosti dostop do zahtevanih podatkov, bi posledično omogočili razkritje operativnega delovanja SOVE, njeno obveščevalno-varnostno dejavnost ter sisteme, metode, projekte oziroma načrte, ki jih SOVA uporablja pri svojem delu. Zaradi javnega interesa, ki je v tem, da delo SOVE poteka nemoteno, je zato treba podatke, povezane s sistemom SIGINT varovati kot tajne oziroma kot notranje delovanje organa. Pri izvedbi testa interesa javnosti v predmetni zadevi je ključno vprašanje, ali bi se z razkritjem zahtevanih podatkov dejansko pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost, kot to omogočajo že javno objavljeni podatki. Glavni argument prosilca za razkritje zahtevanih informacij je, da se v zadevi kažejo tri nezakonita ali najmanj sporna ravnanja javnih uslužbencev oziroma javnih funkcionarjev, ki jih je tudi opisal. Prosilec torej v osnovi zagovarja stališče, da bi morali na podlagi testa javnega interesa vselej razkriti vse dokumente, ki se nanašajo na domnevno nezakonita oziroma sporna dejanja oseb, ki so javni uslužbenci oziroma javni funkcionarji. Tovrstni argument pri izvedbi testa interesa javnosti po ZDIJZ ne more predstavljati razloga za razkritje, saj gre za povsem splošen argument, ki bi izničil tako obstoj instituta tajnih podatkov, kakor tudi samega instituta interesa javnosti. Pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za razkritje konkretnega dokumenta. Splošno sklicevanje po oceni IP ni dovolj tehten argument, ki bi presegel institut tajnih podatkov oziroma varovanja notranjega delovanja organa. Iz določb ZSOVA, ki urejajo naloge in organizacijo SOVE, izhaja, da je v osnovi nedvomno podan javni interes po varovanju tajnih podatkov in notranjega delovanja SOVE, kar pa ne pomeni, da ni v določenih okoliščinah mogoč širši dostop do konkretnih informacij o takšnih podatkih. Takšen primer bi praviloma bil, če bi bilo npr. določeni osebi pravnomočno dokazano, da je pri opravljanju nalog SOVE oziroma v zvezi z nalogami SOVE storila kaznivo dejanje. Vendar pa v konkretnem primeru ne gre za takšno situacijo, temveč celo nasprotno, saj je obravnavani predkazenski postopek pravnomočno zaključen na podlagi sklepa o zavrženju ovadbe opr. št. Tpp Z/26/2010/GR/np, z dne 14. 12. 2011. Torej zgolj konkretni razlogi, za konkreten primer, so lahko podlaga za razkritje informacije s testom interesom javnosti, s čimer se preseže tudi tajnost podatka oziroma varovanje notranjega delovanja organa. Argumenti, ki jih je navedel prosilec v pritožbi, se sicer nanašajo tudi na konkretne osebe in na njihova domnevna (ne)ravnanja, vendar zlasti zato, ker storitev očitanih kaznivih dejanj ni bila pravnomočno dokazana, po oceni IP, niso dovolj konkretni oziroma nimajo takšne teže, da bi tehtnico prevesili na stran prevladujočega javnega interesa za razkritje obravnavanih dokumentov. Po oceni IP so ti dokumenti morebiti res interesantni za javnost, nikakor pa njihovo razkritje ni v interesu javnosti. Stališče, da bi se javnosti moral omogočiti dostop do vseh dokumentov v obravnavanem tožilskem spisu, ni v skladu s pomenom in smislom instituta testa interesa javnosti, ki je vezan na konkreten primer in ne more predstavljati »precedensa« v smislu, da so tovrstne informacije vselej javne. Odločitev, da so za razkritje na temelju javnega interesa dovolj zgolj splošne navedbe, bi dejansko pomenila, da bi vse informacije o vseh podatkih, ki se nahajajo v tožilskem spisu in so tajni podatki oziroma so varovani kot notranje delovanje organa, morale biti dostopne javnosti. S tem pa bi povsem izničili določbe specialne zakonodaje, ki omejuje dostop javnosti do tovrstnih informacij, kar pa ni namen testa interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. To določbo je namreč dopustno uporabiti le v izjemnih primerih. Smiselno enako stališče izhaja tudi iz prakse Upravnega sodišča RS,[3] ki je menilo, da je javni interes glede razkritja podan, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. V predmetni zadevi takšne vrednote zagotovo niso ogrožene.Prosilec tudi ni prepričal IP, kako bi informacije, ki jih vsebujejo obravnavani dokumenti, drugače in bolje obveščale javnost od že prosto dostopnih informacij, oziroma, v čem konkretno bi seznanitev javnosti z zahtevanimi podatki vodila do razprave o pomembni družbeni temi, ki je v interesu širšega kroga ljudi. Tega pa ni ugotovil niti IP. Glede na vse navedeno je IP ugotovil, da v konkretnem primeru interes javnosti za razkritje informacij, ki jih vsebujejo obravnavani dokumenti in predstavljajo izjemo po 1. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ni večji od interesa, zaradi katerega so ti podatki zavarovani kot tajni podatki oziroma kot notranje delovanje organa. Posledično tudi niso izpolnjeni pogoji za razkritje informacij, ki so predmet presoje, na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ.Delni dostopProsilec v pritožbi zatrjuje, da mu je organ dolžan odobriti t.i. delni dostop do zahtevane dokumentacije, zato je IP presojal, ali je v konkretnem primeru to mogoče. Presodil je, da je to mogoče izvesti pri oceni možnih škodljivih posledic št. TPP Z/26/2010/GR/np, z dne 18. 4. 2017 in pri sklepu o zavrženju opr. št. Tpp Z/26/2010/GR/np, z dne 14. 12. 2011. V tem delu je, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, pritožbi prosilca delno ugodil in izpodbijano odločbo delno odpravil ter odločil, da mora organ prosilcu posredovati zahtevane dokumente, kot to izhaja iz 1.b točke izreka te odločbe.Glede preostale dokumentacije pa je IP presodil, da gre za tolikšno vsebnost in koncentracijo podatkov, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po 1. in 11. točki ZDIJZ, da delnega dostopa ni mogoče izvesti na način, da se izločijo zaupni podatki, poleg tega pa bi zahtevani dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa (tj. če bi prekrili vse podatke, ki so po svoji vsebini varovani s stopnjo tajnosti oziroma kot podatki o notranjem delovanju organa) popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost, saj ne bi imeli več svoje vsebine in bi zato bili brez posebne vrednosti za prosilca oz. javnost. IP je zato zaključil tretjega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil ter potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila : Jasna Duralija, univ. dipl. prav., svetovalka IP Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka[1] V preostalem delu obravnavanega sklepa (uvod, izrek, pravni pouk) ni podatkov, ki bi se nanašali na notranje delovanje organa.[2] Sklep X Ips 320/2010, z dne 1. 9. 2011, ki ga citira tudi Upravno sodišče RS v sodbah št. I U 896/2015-8, z dne 11. 4. 2016 in I U 817/2015-7, z dne 3. 9. 2015.[3] Sodba Upravnega sodišča RS št. IU 1992/2010-28, z dne 28. 9. 2011.
