Prosilec - CSD Kamnik
+ -Številka: 090-89/2017
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Organ je z odločbo zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje dokumentov v zvezi z nasiljem v družini za obdobje treh let na podlagi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo, o kateri je odločil IP v pritožbenem postopku. IP je po dodatnih pojasnilih organa ugotovil, da organ z zbirko dokumentov po kriterijih prosilca ne razpolaga in bi jo moral šele ustvariti, kar pa pomeni, da ni izpolnjen eden od kriterijev za obstoj informacije javnega značaja, to je »kriterij materializirane oblike«. IP je tako pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.ODLOČBA:Številka: 090-89/2017/6Datum: 23. 5. 2017Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 24. 4. 2017, zoper odločbo Centra za socialno delo Kamnik, Usnjarska cesta 8, 1241 Kamnik (v nadaljevanju: organ), št. 026-1/2017 z dne 7. 4. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoODLOČBO:1. Pritožba prosilca z dne 24. 4. 2017 zoper odločbo Centra za socialno delo Kamnik št. 026-1/2017 z dne 7. 4. 2017 se zavrne.2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.Obrazložitev:Prosilec je z zahtevo z dne 13. 3. 2017 zahteval kopije dokumentov ali izpise v formatu A4 ali elektronskem zapisu na zgoščenki, sestavljene pri organu v letih 2015 do 2017:- ki vsebujejo podatke o prijavah nasilja v družini,- ki vsebujejo podatke o postopkih organa, v katerih je bilo predlagano s strani uslužbencev organa ali pa to predstavljeno kot ena od možnosti, da vložijo v zvezi z domnevnim nasiljem v družini kazensko prijavo,- v katerih se strankam v postopku v zvezi z nasiljem v družini, s strani uslužbencev organa, predlaga vključevanje v programe pomoči ali terapije izven sistema javnega zdravstva ali institucij z javnimi pooblastili,- iz katerih je razvidno, ali je bila kazenska ovadba v zvezi z nasiljem v družini pravnomočno vložena ali zavržena,- iz katerih je razvidno, če so bile stranke v postopkih s prihodom k organu vključene v kakršnekoli skupine za pomoč ali individualne terapije izven sistema javnega zdravstva ali institucij z javnimi pooblastili.Organ je o zahtevi odločil s pisno odločbo št. 026-1/2017 z dne 7. 4. 2017 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil, na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ oziroma zaradi koncentracije varovanih osebnih podatkov. Zahtevani dokumenti vsebujejo po navedbah organa številne osebne podatke, ki se prepletajo skozi vsebino. Organ še navaja, da so postopki, ki jih vodi v okviru nalog za preprečevanje nasilja v družini, še posebej občutljivi postopki, ki se nanašajo na posameznikovo najbolj zasebno sfero življenja, družinske in socialne razmere, medosebne odnose, osebna doživljanja, intimne občutke, stiske,… Dokumenti vsebujejo osebne izpovedi o doživljanju nasilja v družini, spomine in poglede na družinske razmere. Presojal je tudi možnost delnega dostopa, vendar je ugotovil, da gre pri obravnavanih dokumentih za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da bi bil delni dostop nemogoč in s tem nedopusten, saj bi ogrozil zaupnost varovanih osebnih podatkov posameznika. Gre namreč za dokumentacijo, ki je nastala v okviru nalog za preprečevanje nasilja v družini, med katerima je tudi otrok.Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo z dne 24. 4. 2017. Navaja, da se z izpodbijano odločbo ne strinja zaradi neresne obravnave njegove prošnje. Pridobitev zahtevanih podatkov bi po mnenju prosilca pripomogla k boljšemu delovanju organa na področju nasilja v družini. Po njegovem vedenju noben zahtevan dokument ne nosi oznake kakršnekoli stopnje zaupnosti. Ne zanimajo ga osebni podatki strank organa, ampak vsebina dokumentov, iz katere bo lahko razbral model delovanja organa na področju nasilja v družini. K navedenemu še dodaja, da je pregledal dokumente, ki jih je pridobil od nekaterih strank, obravnavanih pri organu, zato je navedba organa o koncentraciji osebnih podatkov zavajajoča in kaže na netransparentnost delovanja organa na področju reševanja problematike družinskega nasilja.Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 026-1/2017 z dne 26. 4. 2017, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil poziv organa k dopolnitvi zahteve št. 026-1/2017 z dne 28. 3. 2017, na poziv IP št. 090-89/2017/2 z dne 28. 4. 2017 pa je posredoval še zahtevo prosilca, izpodbijano odločbo, dokazilo o vročitvi izpodbijane odločbe in dokazilo o prejemu pritožbe. Na poziv IP št. 090-89/2017/3 z dne 10. 5. 2017 je organ posredoval, z dopisom št. 026-1/2017 z dne 17. 5. 2017, še dodatna pojasnila.Pritožba ni utemeljena.IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.IP uvodoma ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ, sporno je, ali so zahtevane informacije oziroma dokumenti javno dostopni. Glede na dodatna pojasnila organa pa se IP najprej opredeljuje do pogojev, ki morajo biti za obstoj informacije javnega značaja izpolnjeni kumulativno (istočasno).Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da iz definicije informacije javnega značaja izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati,3. nahajati se mora v materializirani obliki.Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo. Dolžnost posredovanja informacij se tako nanaša le na t.i. »surove« informacije (Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti). Izjema od napisanega so v določenem obsegu le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa, kot izhaja iz nadaljevanja.Prosilec, kot že navedeno, zahteva podatke oziroma dokumente v zvezi z nasiljem v družini, in sicer za obdobje od leta 2015 do leta 2017.Naloge centrov za socialno delo pri obravnavanju nasilja v družini primarno določa Zakon o preprečevanju nasilja v družini (Uradni list RS, št. 16/08 in 68/16; v nadaljevanju: ZPND) v členu 14, nadalje pa tudi Pravilnik o sodelovanju organov ter delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini (Uradni list RS, št. 31/09). Centri za socialno delo sicer zagotavljajo posamezniku, družini in skupini prebivalstva tudi pravice iz socialnega varstva, ki obsegajo storitve in ukrepe namenjene preprečevanju in odpravljanju socialnih stisk in težav (socialna preventiva, prva socialna pomoč, osebna pomoč, institucionalno varstvo, pomoč pri urejanju zaposlitev pod posebnimi pogoji) in denarne socialne pomoči.Po pojasnilih organa so dokumenti v zvezi z nasiljem v družini evidentirani v računalniški bazi tako, da se zahtevani dokumenti nahajajo pod različnimi opravilnimi številkami oziroma pod različnimi področji dela in s tem v različnih zadevah. Računalniški sistem, ki ga uporablja organ, ne omogoča neposrednega izpisa dokumentov, zato ni mogoč enostaven priklic zahtevanih dokumentov s ključnimi besedami iz baze podatkov. Zahtevani dokumenti se nahajajo v spisih, ki so vodeni ročno, in sicer v spisih z različnimi opravilnimi številkami in ne pod eno opravilno številko, ki bi bila vezana na področje dela v zvezi z nasiljem v družini. Da bi organ zbral zahtevane dokumente, bi moral vsebinsko analizirati posamezne dokumente v spisih z različnih področij svojih pristojnosti. Dokumenti v zvezi z nasiljem v družini se namreč nahajajo tudi v zadevah, ki niso neposredno vodene v okviru nalog po ZPND, ampak tudi npr. v okviru storitve prve socialne pomoči ali ukrepov po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 101/07 – Odl. US, 90/11 – Odl. US, 84/12 – Odl. US, 82/15 – Odl. US in 15/17 – DZ). Organ nadalje pojasnjuje, da se ob prejemu prve informacije o nasilju v družini opravi z žrtvijo nasilja prva socialna pomoč ali pa se začnejo izvajati naloge po ZPND, glede na to, kdo informacijo posreduje (policija, organizacija, posameznik ali žrtev sama). Prva socialna pomoč se opravi z vsakim uporabnikom posebej (v okviru nalog po ZPND, posebej tudi za otroka, ki je posredna žrtev nasilja). V vsakem primeru pridobljene informacije o nasilju v družini se povzročitelju ponudi izvedba prve socialne pomoči.Iz prakse IP (npr. odločbe št. 090-125/2016, 090-130/2016 in 090-212/2016) izhaja, da je pri dokumentih, ki se nahajajo v informatiziranih zbirkah podatkov, potreben relativiziran pristop – kar pomeni, da mora zavezanec omogočiti dostop do dokumentov, čeprav priklic iz zbirke, tehnično gledano, pomeni nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta. Toda pri tem je treba upoštevati tudi: - zmožnost oziroma izvedljivost zagotovitve informacij po kriterijih, ki jih je postavil prosilec, in če je ta pogoj izpolnjen še- razmejitveni kriterij, tj. sorazmernost napora (vložka) organa pri materializaciji dokumenta.V skladu z navedenim pristopom mora biti priprava zahtevanega dokumenta iz računalniškega sistema za organ relativno hitra in enostavna, vendar v obravnavanem primeru takega pristopa ni mogoče ugotoviti.Baza podatkov pri organu ne omogoča neposrednega izpisa zahtevanih dokumentov, kar pomeni, da izpis zahtevanih dokumentov ni mogoč, niti s ključnimi besedami. IP je tako ugotovil, da program, ki ga uporablja organ pri svojem delu, ne omogoča relativno hitrega in enostavnega izpisa podatkov oziroma dokumentov po kriterijih prosilca. IP nima nobenega razloga, da bi dvomil v navedbe organa, saj se je pri svojem delu že seznanil s sistemom ISCSD, ki ga uporabljajo centri za socialno delo. ISCSD je namreč enoten informacijski sistem centrov za socialno delo, ki ga je pripravilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve za potrebe delovanja centrov za socialno delo. ISCSD torej informacijsko podpira izvajanje aktivnosti na vseh ključnih področjih dela centrov za socialno delo. Da bi organ ugodil zahtevi prosilca, bi moral torej najprej ustvariti zbirko zadev, pri katerih razpolaga z dokumenti v zvezi z nasiljem v družini za obdobje 2015 do 2017. V ta namen bi moral organ »odpreti« vsako zadevo, pri kateri obstaja možnost obstoja zahtevanih dokumentov, in nadalje vsebinsko pregledati dokumente v posamezni zadevi oziroma posamezen spis, ali obsega zahtevane podatke. Kot že navedeno, zahtevani dokumenti se lahko nahajajo v spisih z različnih področij v pristojnosti organa, tudi npr. v spisu prve socialne pomoči. Organ bi tako moral vsebinsko preveriti dokumente v posameznem spisu, pri katerem obstaja verjetnost, da obsega kateregakoli od zahtevanih dokumentov, ter nato pri posameznem dokumentu v zvezi z nasiljem v družini ugotoviti, ali izpolnjuje kriterije, ki jih je prosilec specificiral v zahtevi po alinejah.K navedenemu je potrebno še dodati, kar je prav tako pomembno, saj se nanaša na predmet zahteve, da bi se morala zbirka dokumentov, ki bi jo moral ustvariti organ po kriterijih prosilca, navezovati na točno določeno obdobje, in sicer na obdobje od leta 2015 do 2017. Torej tudi ta kriterij bi moral upoštevati organ pri pripravi zahtevane zbirke. Računalniška tehnologija torej ne omogoča organu iskanja zahtevanih podatkov po kriterijih prosilca in ker organ tudi sicer ne razpolaga z zbirko dokumentov po kriterijih prosilca, bi organ moral takšno zbirko šele ustvariti. IP je tako ugotovil, da organ z zahtevano zbirko dokumentov oziroma podatkov ne razpolaga in bi jo moral ustvariti, kar pa pomeni, da ni izpolnjen eden od kriterijev za obstoj informacije javnega značaja, to je »kriterij materializirane oblike«. V smiselno podobni zadevi, v zvezi z odločbo IP št. 021-128/2008/10, je temu stališču sledilo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. II U 79/2009-10 z dne 20. 1. 2010. V navedeni zadevi je namreč sodišče ugotovilo, da zbirka dokumentov pri organu (sodišču) ne obstaja, ker računalniški sistem (ne vpisnik Cp in ne evidence) ne omogoča iskanja po kriterijih prosilca, hkrati pa ne obstaja pravna podlaga, ki bi organu nalagala izdelavo takšne zbirke. Sodišče je v tej zadevi zaključilo, da bi iskanje in odbiranje dokumentov po kriterijih prosilca predstavljalo ustvarjanje novega dokumenta, tega pa organ ni dolžan storiti.IP poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje zbirko podatkov, s katero ne razpolaga.V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilca, da po njegovem vedenju zahtevani dokumenti niso označeni s kakršnokoli stopnjo zaupnosti in da ga osebni podatki strank ne zanimajo, pa IP navaja, da je pri vsakem dokumentu, ki predstavlja informacijo javnega značaja, potrebna presoja, ali obsega izjeme od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. varovane osebne podatke). Takšno presojo bi torej moral organ opraviti pri vseh dokumentih, ki bi bili v novi zbirki, in pri ugotovljeni izjemi nato še presoditi možnost delnega dostopa do posameznega dokumenta po 7. členu ZDIJZ in 19. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16).IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je odločitev organa pravilna, vendar obrazložena z napačnimi razlogi, zato je pritožbo zavrnil, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Nataša Siter, univ.dipl.prav.,svetovalka IPInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka