Prosilec - Ministrstvo za kulturo

Datum: 17.05.2017
Številka: 090-85/2017
Kategorije: Osebni podatek, Poslovna skrivnost
POVZETEK:Predmet pritožbe je bilo potrdilo nepremičninske agencije o tem, da je skušala prodati nepremičnino po določeni ceni. Potrdilo je bilo pogoj za izdajo kulturnovarstvenega soglasja. IP je ugotovil, da zahtevano potrdilo ne predstavlja poslovne skrivnosti, prav tako pa ni podana nobena druga izjema od prostega dostopa, zaradi česar je pritožbi prosilca ugodil.ODLOČBA:Številka: 090-85/2017/3
Datum: 18. 5. 2017
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G in 82/13 – ZUP-H, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………………………………………… (v nadaljevanju prosilec), z dne 20. 4. 2017, zoper 2. točko izreka odločbe Ministrstva za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ) št. 090-7/2017/8 z dne 5. 4. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 20. 4. 2017 zoper 2. točko izreka odločbe Ministrstva za kulturo, št. 090-7/2017/8 z dne 5. 4. 2017, se ugodi in se odločba v tem delu odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo potrdila nepremičninske agencije Krka nepremičnine d.o.o. z dne 27. 7. 2015.2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je dne 23. 2. 2017 od organa zahteval vpogled in kopije vseh listin v zadevi izdaje kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev spomenika št. 62242-24/2015/8 z dne 29. 9. 2015, zlasti tudi potrdila nepremičninske agencije Krka nepremičnine d.o.o., Glavni trg 24, 8000 Novo mesto, z dne 27. 7. 2015 in izvedensko mnenje sodnega cenilca za gradbeno stroko Vladimirja Rostoharja iz marca 2015.Organ je dne 2. 3. 2017 zahtevo prosilca posredoval gospodarskemu subjektu Krka nepremičnine d.o.o. in ga pozval, da priglasi stransko udeležbo ter se izjasni o obstoju morebitnih izjem od dostopa do zahtevanih dokumentov.Gospodarski subjekt Krka nepremičnine d.o.o. (v nadaljevanju stranski udeleženec) je dne 13. 3. 2017 organu odgovoril, da ni zavezanec za posredovanje informacij po ZDIJZ, zato noben njegov dokument ni podvržen določbam ZDIJZ. V konkretnem primeru so tudi izpolnjeni pogoji za zavrnitev dostopa do zahtevanih dokumentov po petem odstavku 5. člena ZDIJZ, saj gre očitno za zlorabo pravice oziroma je očitno, da je zahteva šikanoznega značaja. Prosilec namreč ne more imeti upravičenega interesa za pridobitev zahtevanih dokumentov, saj se ni nikoli zanimal za nakup nepremičnin, pri prodaji katerih je stranski udeleženec posredoval, zato gre samo za način, da pride do informacij o njegovih strankah in o tem, pri katerih nepremičninah je povpraševanje po posredovanju. Navedeno pa samo po sebi pomeni poslovno skrivnost.Organ je dne 5. 4. 2017 izdal odločbo št. 090-7/2017/8, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil, pri čemer je v posredovanih dokumentih prekril osebne podatke. V 2. točki izreka odločbe je organ zahtevo prosilca zavrnil v delu, ki se nanaša na potrdilo stranskega udeleženca, zaradi poslovne skrivnosti.Prosilec se je zoper 2. točko izreka odločbe dne 20. 4. 2017 pritožil in navedel, da je potrdilo stranskega udeleženca bilo predloženo v postopku izdaje kulturnovarstvenega soglasja za rušitev kulturnega spomenika in gradnjo novega objekta na tej in sosednji nepremičnini. Zahtevano potrdilo naj bi dokazovalo, da je bil spomenik oziroma nepremičnina ponujena v prodajo po ceni, ki upošteva njegovo stanje, kar je izrecen zakonski pogoj za izdajo kulturnovarstvenega soglasja po določbah Zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 16/2008 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZVKD-1). Po mnenju prosilca je bilo kulturnovarstveno soglasje izdano v nasprotju z določbami ZVKD-1, ker spomenik ni bil ponujen v prodajo po ceni, ki upošteva njegovo stanje. Navedeno naj bi bilo razvidno ravno iz zahtevanega dokumenta. Prosilec se je še opredelil do navedb stranskega udeleženca o tem, da zahtevani dokument predstavlja poslovno skrivnost, da gre za zlorabo pravice po ZDIJZ ter da prosilec želi priti do informacij o strankah stranskega udeleženca in o nepremičninah, po katerih je povpraševanje.Organ je pritožbo prosilca dne 20. 4. 2017 kot pravočasno, dovoljeno in vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil IP v reševanje.Dne 24. 4. 2017 je IP stranskemu udeležencu posredoval pritožbo prosilca in ga pozval, da se vključi v pritožbeni postopek ter se v roku 8 dni od prejema poziva izjasni o tem, ali zahtevani dokument predstavlja poslovno skrivnost. Poziv IP je bil stranskemu udeležencu vročen dne 3. 5. 2017. Do dne izdaje te odločbe IP ni prejel od stranskega udeleženca nobenega odgovora.Pritožba je utemeljena.IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, prevzel v obravnavo in kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah njegovih pritožbenih navedb. V zvezi s tem IP navaja, da se prosilec pritožuje le zoper 2. točko izreka odločbe organa, torej v delu, ki se nanaša na zavrnitev dostopa do potrdila nepremičninske agencije Krka nepremičnine d.o.o., Glavni trg 24, 8000 Novo mesto, z dne 27. 7. 2015. IP lahko presoja izpodbijano odločbo le v mejah pritožbenih navedb, zato je v okviru tega pritožbenega postopka obravnaval le utemeljenost pritožbe glede dostopa do navedenega dokumenta. Po uradni dolžnosti je IP preizkusil tudi, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje. Organ z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga, saj ga je dne 20. 4. 2017 posredoval IP za namene tega postopka. Glede informacij, ki so predmet pritožbenega postopka, so torej izpolnjene vse predpostavke za obstoj informacij javnega značaja.Tako prosilec kot stranski udeleženec sta se v svojih vlogah obširno opredeljevala do pravnega interesa prosilca, da pridobi zahtevane informacije. IP zato na tem mestu opozarja, da prosilcu za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ ni treba izkazati pravnega interesa (glej 5. člen ZDIJZ, načelo prostega dostopa). Razlogi, zakaj prosilec potrebuje informacijo javnega značaja, so povsem brezpredmetni za presojo o dopustnosti dostopa do informacij, ker lahko takšno informacijo zahteva vsakdo. ZDIJZ za ugoditev zahtevi prosilca ne določa, da mora ta izkazati pravni interes. Prosilcu v vlogi za dostop do informacij tudi ni treba navesti, zakaj konkretne informacije zahteva (glej 17. člen ZDIJZ). Sklicevanje na (ne)obstoj pravnega interesa prosilca je zato v konkretnem primeru brezpredmetno.IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali zahtevani dokument, do katerega prosilcu dostop ni bil omogočen, predstavlja prosto dostopne informacije javnega značaja, ali pa je podana katera od izjem, kot jih opredeljujeta 5. a člen in prvi odstavek 6. člena ZDIJZ.

Poslovna skrivnost (izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ)

Tako organ kot stranski udeleženec glede zahtevanega dokumenta zatrjujeta obstoj izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na navedeno določbo se dostop do zahtevane informacije zavrne, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.Po 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1) je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). ZGD-1 torej loči dva kriterija, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti. V konkretnem primeru stranski udeleženec ne v okviru postopka na prvi stopnji ne v pritožbenem postopku ni predložil nobenega akta, iz katerega bi izhajalo, da zahtevani dokument predstavlja poslovno skrivnost, niti se na obstoj takšnega akta ni skliceval. Tudi organ je v izpodbijani odločbi navedel, da stranski udeleženec ni predložil sklepa o določiti poslovne skrivnosti. IP tako ugotavlja, da subjektivni kriterij za določitev zahtevanega dokumenta ni izpolnjen. V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali je glede zahtevanih informacij izpolnjen objektivni kriterij za določitev poslovne skrivnosti (drugi odstavek 39. člena ZGD-1).Medtem ko je pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti vrsta podatka odvisna od volje družbe, pa mora biti pri objektivnem kriteriju potreba po varstvu očitna, kar pomeni, da je ali bi lahko bilo vsaki povprečni osebi jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini, hkrati pa to tudi pomeni, da gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.[1] Za obstoj poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 morata biti torej izpolnjeni dve merili: da je potreba po varstvu »očitna« in da bi z razkritjem nastala »občutna škoda«. Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj.[2] Za poslovno skrivnost gre torej takrat, kadar je vsebina dokumenta taka, da razkriva podatke o stanju, delovanju ali načrtovanih aktivnostih gospodarskih subjektov, ki jih zaradi konkurenčnih razlogov (tekma za obstoj na trgu in maksimiranje dobička v razmerju do drugih gospodarskih subjektov) ni dopustno razkrivati tretjim osebam. Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po 2. odst. 39. čl. ZGD-1 je primarno na podjetju, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Označitev podatkov za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju, če torej za njihovo varnost družba s pisnim sklepom ni poskrbela že poprej, je podvržena preizkusu škodnega testa, saj mora zainteresirani z navedbo in obrazložitvijo preteče škode dokazati, da bi ta zares utegnila nastati. Družba oz. podjetje ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na konkurenčni položaj družbe. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča v sodbi pod opr. št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008 in pod opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009. Ne zadošča torej zgolj abstraktno in neobrazloženo sklicevanje na to, da določen podatek po mnenju podjetja pač predstavlja poslovno skrivnost. IP ugotavlja, da stranski udeleženec ni izkazal, da bi mu z razkritjem zahtevanega dokumenta očitno nastala občutna škoda. Stranski udeleženec namreč v konkretnem primeru ni navedel, da bi mu z razkritjem zahtevanega dokumenta nastala kakršnakoli škoda, prav tako ni konkretiziral, kakšna škoda bi mu nastala. V zvezi s poslovno skrivnostjo je dejansko navedel le, da želi prosilec priti do informacij o strankah stranskega udeleženca in do informacij o tem, pri katerih nepremičninah je povpraševanje pri posredovanju ter da te informacije že same po sebi pomenijo poslovno skrivnost. Ob vpogledu v zahtevani dokument IP ugotavlja, da ta vsebuje podatke o tem, kdo je izdajo potrdila zahteval, ter informacije o tem, da je določena nepremičnina v prodaji od določenega datuma dalje po določeni prodajni ceni. Pri tem sta informaciji o tem, na katero nepremičnino se potrdilo nanaša in na čigavo zahtevo je bilo potrdilo izdano, razvidni že iz kulturnovarstvenega soglasja organa št. 62242-24/2015/8 z dne 29. 9. 2015, ki ga je prosilec priložil zahtevi in v zvezi s katerim je prosilec predmetno potrdilo sploh zahteval. Informaciji sta torej razvidni iz uradne odločbe državnega organa. Poleg tega tudi iz zahteve prosilca jasno izhaja, da z informacijami o tem, komu je bilo potrdilo izdano in za katero nepremičnino, prosilec že razpolaga. Zato razkritje teh informacij nikakor ne bi moglo stranskemu udeležencu povzročiti občutne škode. Edina informacija, s katero prosilec ne razpolaga, oziroma ki ni razvidna iz navedenega kulturnovarstvenega soglasja, je podatek o ceni, za katero se je nepremičnina prodajala. Pri tem tudi razkritje tega podatka, po ugotovitvah IP, stranskemu udeležencu ne more povzročiti nastanka občutne škode. Navedeno nepremičnino namreč namerava, glede na izdano gradbeno dovoljenje Upravne enote Novo mesto št. 351-717/2016-24 z dne 16. 11. 2016, lastnik zrušiti in torej ni več v prodaji. Poleg tega iz zahtevanega dokumenta ne izhajajo podatki o vseh ali vsaj več strankah stranskega udeleženca oziroma nepremičninah, pri katerih je stranski udeleženec posredoval, zato so njegove navedbe tudi v tem delu neutemeljene. Glede na navedeno IP ugotavlja, da ni očitno, da bi razkritje zahtevanega dokumenta stranskemu udeležencu povzročilo nastanek občutne škode. Posledično tudi objektivni kriterij za določitev zahtevanega dokumenta za poslovno skrivnost po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 ni izpolnjen. IP glede na navedeno ugotavlja, da zahtevani dokument ne predstavlja poslovne skrivnosti po določbah 39. člena ZGD-1, zaradi česar glede tega dokumenta izjema od prostega dostopa iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana.

Varstvo osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ)

Ob pregledu zahtevanega dokumenta IP ugotavlja, da ta vsebuje tudi osebne podatke, kot jih opredeljuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). V skladu s tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ namreč zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme napotuje na določbe ZVOP-1. Po ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek.Osebne podatke glede na navedeno definicijo ZVOP-1 v konkretnem primeru predstavljajo podatki o imenu in priimku nepremičninskega posrednika, ki je podpisal zahtevani dokument. V skladu z določbo 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon; z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. IP ugotavlja, da pravno podlago za razkritje imena in priimka nepremičninskega posrednika v konkretnem primeru predstavlja Zakon o nepremičninskem posredovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo in 49/11, v nadaljevanju ZNPosr). Ta v 7. in 7.a členu določa, da posameznik pridobi status nepremičninskega posrednika z dnem vpisa v imenik nepremičninskih posrednikov. Glede na drugi odstavek 7.c člena ZNPosr je imenik nepremičninskih posrednikov javen za namene varstva potrošnikov v delu, ki se nanaša na ime in priimek posrednika, državljanstvo in podatek o nepremičninski družbi, za katero opravlja posle posredovanja v prometu z nepremičninami, čas trajanja veljavnosti statusa nepremičninskega posrednika, in sicer ali gre za trajno ali občasno opravljanje poslov posredovanja v prometu z nepremičninami. Imenik nepremičninskih posrednikov je v delu, ki je javen, objavljen na spletni strani pristojnega ministrstva. Če gre za občasno opravljanje poslov posredovanja v prometu z nepremičninami na ozemlju Republike Slovenije, se vpiše obdobje občasnega opravljanja poslov posredovanja v Republiki Sloveniji. Pristojno ministrstvo pridobi podatke za vodenje imenika iz obstoječih nacionalnih zbirk osebnih podatkov na podlagi soglasja posameznika. Imenik nepremičninskih posrednikov je javno dostopen na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor (http://www.nepremicninsko-posredovanje.mzip.gov.si/), pri čemer je v imeniku kot nepremičninski posrednik vpisan tudi posameznik, ki je podpisal zahtevano potrdilo. IP tako ugotavlja, da ima organ pravno podlago za razkritje podatkov o imenu in priimku nepremičninskega posrednika prosilcu, zaradi česar izjema od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ glede teh podatkov ni podana.

Sklepno

Ob upoštevanju vsega navedenega IP ugotavlja, da glede dokumenta, ki je predmet tega pritožbenega postopka, ni podana izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj ne predstavlja poslovne skrivnosti. Pri tem je IP ugotovil, da zahtevani dokument sicer vsebuje osebne podatke, vendar pa ne gre za varovane osebne podatke in izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana. IP je ugotovil, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo (napačno je presodil, da je izjema poslovne skrivnosti podana), zato je pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v tem delu (2. točka izreka) odpravil ter sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Maja Lubarda, univ.dipl.prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka

[1] Id.;[2] Id., str. 194-196;

Prosilec - Ministrstvo za kulturo

O NAS

URADNE URE

POVEZAVE