Oliympus Czeh Group - Podružnica Ljubljana - Splošna bolnišnica Murska Sobota
+-Datum: 29.05.2017 Številka: 090-83/2017 Kategorije: Osebni podatek, Poslovna skrivnost, Javna naročila POVZETEK:Prosilec je zahteval posredovanje celotne izbrane ponudbe in celotne korespondence med organom in izbranim ponudnikom v postopku oddaje naročila male vrednosti. Organ je zahtevo v celoti zavrnil iz naslova poslovne skrivnosti. IP je pritožbi delno ugodil, pri čemer je pritožbo zavrnil v delu, ki se nanaša na poslovno skrivnost in na varovane osebne podatke.ODLOČBA:Številka: 090-83/2017/7 Datum: 30. 5. 2017 Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena in prvega in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G in 82/13 – ZUP-H, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Olympus Czech Group, Podružnica Ljubljana, Litijska cesta 259, 1261 Ljubljana-Dobrunje (v nadaljevanju prosilec), z dne 11. 4. 2017, zoper odločbo Splošne bolnišnice Murska Sobota, Rakičan, Ulica dr. Vrbnjaka 6, 9000 Murska Sobota (v nadaljevanju: organ) št. I2508-2017-1 z dne 28. 3. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 11. 4. 2017 zoper odločbo Splošne bolnišnice Murska Sobota, št. I2508-2017-1 z dne 28. 3. 2017, se delno ugodi in se odločba delno odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov gospodarskega subjekta Medip, prodaja medicinske opreme d.o.o., Leskoškova cesta 9E, 1000 Ljubljana, iz ponudbene dokumentacije v postopku oddaje naročila male vrednosti, št. objave NMV7374/2015 (17. 11. 2015), »Medicinska oprema za endoskopije«:- Ponudba (OBR-3), pri čemer mora organ prekriti podatke o, telefonski številki, številki telefaksa, naslovu elektronske pošte, podatke o kontaktni osebi ponudnika za obveščanje ter odgovorni osebi za podpis pogodbe,- Izjava ponudnika o izpolnjevanju pogojev (OBR-4), - Potrdilo o vpisu v register, ki je priloga k Izjavi ponudnika o izpolnjevanju pogojev (OBR-4),- Izjava o strokovno tehnični usposobljenosti (OBR-6), - CE Certifikati proizvajalca (Declaration of Conformity) št. DC-01828-B, DC-01741-E, DC-01817-B, DC-01816-B, DC-01823-B, pri čemer mora organ prekriti podatke o imenu, priimku in podpisu zaposlenega pri proizvajalcu, - Potrdilo proizvajalca opreme, da je ponudnik pooblaščen in usposobljen za servisiranje ponujene opreme (Letter of authorisation), pri čemer mora organ prekriti podatke o imenu, priimku, elektronskem naslovu in podpisu zaposlenega pri proizvajalcu,- Referenčna lista proizvajalca, pri čemer mora prekriti subjekte iz 2., 3. in 4. točke seznama;- Izjava o servisiranju (OBR-6.1) z dne 8. 1. 2016, pri čemer mora organ prekriti podatke o naročniku storitve servisiranja, o imenu in priimku serviserja in podpisu kontaktne osebe,- Izjava o servisiranju (OBR-6.1) z dne 13. 1. 2016, pri čemer mora organ prekriti podatke o imenu in priimku serviserja,- Izjava o servisiranju (OBR-6.1) z dne 19. 1. 2016, pri čemer mora organ prekriti podatke o naročniku storitve servisiranja, imenu in priimku serviserja ter imenu, priimku in podpisu kontaktne osebe,- Predračun (OBR-8), s prilogama predračun št. 00019-2016 in predračun št. 00020-2016,- Vzorec kupoprodajne pogodbe (OBR-9.1), pri čemer mora organ prekriti kontaktne podatke serviserja v 7. členu,- Tehnična specifikacija – strokovni kriteriji (OBR-10),- Katalogi 1, 2 in 3 proizvajalca,- Dopis organa – Vpogled v ponudbeno dokumentacijo z dne 22. 2. 2016, - Dopis organa – Vložitev zahtevka za revizijo z dne 2. 3. 2016, - Dopis organa – Izjasnitev izbranega ponudnika z dne 2. 3. 2016, - Dopis organa – Vložitev zahtevka za revizijo z dne 18. 7. 2016, - Dopis organa – Izjasnitev izbranega ponudnika z dne 18. 7. 2016.2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je dne 25. 11. 2016 od organa zahteval posredovanje prepisa oziroma fotokopije celotne izbrane ponudbe ponudnika Medip, prodaja medicinske opreme d.o.o., Leskoškova cesta 9E, 1000 Ljubljana in celotne korespondence med organom in izbranim ponudnikom v postopku oddaje naročila male vrednosti, št. objave NMV7374/2015 (17. 11. 2015), »Medicinska oprema za endoskopije« (spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije, št. objave NMV7796/2015 dne 4. 12. 2015, št. objave NMV179/2016 dne 11. 1. 2016 ter št. objave NMV216/2016 dne 13. 1 .2016), posebej pa kataloge izbranega ponudnika.Organ je dne 28. 3. 2017 izdal odločbo št. I2508-2017-1, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Pri tem je navedel, da je izbrani ponudnik že ob predložitvi ponudbe kot poslovno skrivnost (zaupno) označil celotno ponudbo, z izjemo standardiziranih obrazcev in predračuna.Prosilec se je zoper odločbo pritožil dne, 11. 4. 2017 in navedel, da zahtevani podatki ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Že v času oddaje ponudbe veljavni Zakon o javnem naročanju je določal, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem javnem postopku, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami javnih naročil v Uradnem listu Evropske unije oz. na portalu javnih naročil. Ravnanje organa predstavlja kršitev navedene določbe, saj je prosilcu onemogočil le dostop do nekaterih delov ponudbe izbranega ponudnika. Poleg tega zahtevane informacije predstavljajo informacije o porabi javnih sredstev. Organ je pritožbo prosilca dne, 18. 4. 2017, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil IP v reševanje.Dne 21. 4. 2017 je organ IP posredoval dokumentacijo, ki je predmet pritožbe in drugo manjkajočo dokumentacijo.Dne 18. 5. 2017 je IP stranskemu udeležencu posredoval zahtevo prosilca, odločbo organa in pritožbo prosilca ter ga pozval, da se vključi v pritožbeni postopek ter se v roku 8 dni od prejema poziva izjasni o tem, ali zahtevani dokumenti predstavljajo poslovno skrivnost. Dne 30. 5. 2017 je IP prejel odgovor stranskega udeleženca, iz katerega izhaja, da predstavljajo zahtevane informacije poslovno skrivnost. Pri tem se je stranski udeleženec skliceval na že predložen akt o določitvi poslovne skrivnosti, hkrati pa je podrobneje obrazložil, kakšna škoda bi mu nastala z razkritjem zahtevanih podatkov nepooblaščenim osebam. Pojasnil je, da so bile informacije in podatki v korespondenci v revizijskem postopku organu posredovane z namenom dokazovanja tehničnih karakteristik, zatrjevanih v ponudbi, zaradi česar gre za informacije, ki so bistveno bolj podrobne, kot jih je zahteval organ v postopku oddaje naročila male vrednosti. Organ je dne 31. 5. 2017 IP posredoval še manjkajočo dokumentacijo, in sicer korespondenco med organom in izbranim ponudnikom v okviru postopka oddaje naročila male vrednosti.Pritožba je delno utemeljena.IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo in kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Ob upoštevanju zahteve prosilca in po pregledu celotne dokumentacije IP ugotavlja, da so predmet tega pritožbenega postopka dokumenti iz postopka postopku oddaje naročila male vrednosti, št. objave NMV7374/2015 (17. 11. 2015), »Medicinska oprema za endoskopije«, in sicer celotna ponudba izbranega ponudnika (Ponudba (OBR-3), Izjava ponudnika o izpolnjevanju pogojev (OBR-4), Potrdilo o vpisu v register, ki je priloga k Izjavi ponudnika o izpolnjevanju pogojev (OBR-4), Soglasje za pridobitev osebnih podatkov za pravno osebo ponudnika (OBR-5a), Soglasje za pridobitev osebnih podatkov fizične osebe – za zakonitega zastopnika ponudnika (OBR-5b), Soglasje – Priloga k obrazcu 4 (OBR-5c), Izjava o strokovno tehnični usposobljenosti (OBR-6), Referenčna lista kupcev – uporabnikov, CE Certifikati proizvajalca (Declaration of Conformity) št. DC-01828-B, DC-01741-E, DC-01817-B, DC-01816-B, DC-01823-B, Potrdilo proizvajalca opreme, da je ponudnik pooblaščen in usposobljen za servisiranje ponujene opreme (Letter of authorisation), potrdilo o tem, da je določeni zaposleni opravil tehnično izobraževanje pri proizvajalcu opreme, Referenčna lista proizvajalca, Izjave o servisiranju (OBR-6.1) z dne 8. 1. 2016, dne 13. 1. 2016 in dne 19. 1. 2016, Predračun (OBR-8), s prilogama predračun št. 00019-2016 in predračun št. 00020-2016, Vzorec kupoprodajne pogodbe (OBR-9.1), Vzorec pogodbe za vzdrževanje opreme, Tehnična specifikacija – strokovni kriteriji (OBR-10), Izjava o izpolnjevanju zahtev naročnika za ponujeno opremo ter Katalogi 1, 2 in 3 proizvajalca) in celotna korespondenca med organom in izbranim ponudnikom (dopisi organa: Vpogled v ponudbeno dokumentacijo z dne 22. 2. 2016, Vložitev zahtevka za revizijo z dne 2. 3. 2016, Izjasnitev izbranega ponudnika z dne 2. 3. 2016, Vložitev zahtevka za revizijo z dne 18. 7. 2016, Izjasnitev izbranega ponudnika z dne 18. 7. 2016, ter odgovora izbranega ponudnika z dne 7. 3. 2016 in z dne 22. 7. 2016).Po uradni dolžnosti je IP preizkusil tudi, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. V zvezi s kršitvami postopka IP najprej pojasnjuje, da ima glede na določbe 43. člena ZUP pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec). Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Stranski udeleženec ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače. V postopku dostopa do informacij javnega značaja na podlagi pisne zahteve mora organ, v skladu z določbami 44. člena ZUP, po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. Pred izdajo odločbe je treba glede na prvi dostavek 138. člena ZUP ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. V postopek mora torej organ pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku. V skladu z 2. točko drugega odstavka 237. člena ZUP se za bistveno kršitev pravil upravnega postopka v vsakem primeru šteje, če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranka ali stranski udeleženec v postopku, ta možnost ni bila dana, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena ZUP, ali je nastopal nekdo, ki ne bi mogel biti stranka. Zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi gospodarskega subjekta Medip d.o.o., bi ga moral organ pred izdajo odločbe oz. pred odločanjem o zahtevi prosilca za dostop do informacije javnega značaja pozvati k stranski udeležbi in mu omogočiti udeležbo v postopku. Ker prvostopenjski organ tega ni storil, je ob upoštevanju navedenih določb ZUP, prišlo do bistvene kršitve pravil upravnega postopka. ZUP v prvem odstavku 251. člena določa, da organ druge stopnje, kadar ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka oziroma, da je izrek izpodbijane odločbe nejasen ali pa v nasprotju z obrazložitvijo, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. IP je kot drugostopenjski organ pomanjkljivosti postopka odpravil tako, da je gospodarski subjekt Medip d.o.o. dne, 18. 5. 2017 pozval k stranski udeležbi in k opredelitvi glede obstoja morebitne poslovne skrivnosti v zahtevanem dokumentu. Gospodarski subjekt Medip d.o.o. (v nadaljevanju stranski udeleženec) je na poziv IP prijavil stransko udeležbo v postopku in se opredelil do obstoja poslovne skrivnosti v zahtevanih dokumentih.V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje. Organ z zahtevanimi informacijami dejansko razpolaga, saj jih je dne, 18. 4. 2017 (celotna ponudba izbranega ponudnika) in 31. 5. 2017 (korespondenca med organom in izbranim ponudnikom) posredoval IP za namene tega postopka. Glede informacij, ki so predmet pritožbenega postopka, so torej izpolnjene vse predpostavke za obstoj informacij javnega značaja.IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali zahtevana dokumentacija predstavlja prosto dostopne informacije javnega značaja, ali pa je podana katera od izjem od dostopa do informacij javnega značaja, kot jih opredeljujeta 5. a člen in prvi odstavek 6. člena ZDIJZ.
Poslovna skrivnost (izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ)
Tako organ kot stranski udeleženec glede zahtevanih dokumentov zatrjujeta obstoj izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na navedeno določbo se dostop do zahtevane informacije zavrne, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.Po 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1) je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). ZGD-1 torej loči dva kriterija, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti. Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev prepuščena njemu samemu. Za izpolnitev tega kriterija mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati.[1] S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1).V konkretnem primeru je stranski udeleženec že ob prijavi na predmetno javno naročilo posredoval Pravilnik o določitvi in varovanju poslovne skrivnosti z dne 3. 12. 2012. V 3. členu navedenega Pravilnika je izrecno navedeno, da se v postopkih javnega naročanja, v katerih družba sodeluje kot ponudnik, kot poslovna skrivnost vedno štejejo informacije, ki pomenijo konkurenčno prednost oziroma katerih razkritje bi škodilo konkurenčnemu položaju družbe, in sicer: specifikacije ponudbe in posamezne postavke cene; komercialno ime, specifikacije, navodila za uporabo ter varnostni in tehnični listi ponujenih proizvodov; osebni podatki vseh fizičnih oseb, navedenih v ponudbi; tehnične rešitve v ponudbi ter reference. Poleg tega je subjekt ob predložitvi ponudbe posamezne strani ponudbe vidno označil z oznako »ZAUPNO«. Glede na navedeno IP ugotavlja, da je bil o določitvi zahtevanih podatkov za poslovno skrivnost izdan veljaven sklep, ki je bil pravočasno posredovan organu. Nedvomno je tako podan subjektivni kriterij za določitev za poslovno skrivnost vseh dokumentov stranskega udeleženca, in sicer dokumentov iz celotne ponudbe in iz odgovorov stranskega udeleženca organu z dne 7. 3. 2016 in z dne 22. 7. 2016. V zvezi s temi dokumenti IP zato ni preverjal še obstoja poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju.Drugače pa IP ugotavlja glede dopisov organa stranskemu udeležencu kot izbranemu ponudniku (Vpogled v ponudbeno dokumentacijo z dne 22. 2. 2016, Vložitev zahtevka za revizijo z dne 2. 3. 2016, Izjasnitev izbranega ponudnika z dne 2. 3. 2016, Vložitev zahtevka za revizijo z dne 18. 7. 2016, Izjasnitev izbranega ponudnika z dne 18. 7. 2016). Ti namreč predstavljajo uradna besedila organa in ne dokumentov stranskega udeleženca. Pozivi in dopisi organa ne vsebujejo informacij, ki jih je stranski udeleženec z zgoraj navedenim Pravilnikom določil kot poslovno skrivnost, ali informacij o ponudbi oziroma konkurenčnem položaju stranskega udeleženca. Gre za običajne pozive in obvestila, ki jih organ pošilja v revizijskih postopkih in so vnaprej oblikovana oziroma določena. Dokumenti dejansko ne vsebujejo informacij o poslovanju stranskega udeleženca. Zato ti dokumenti ne predstavljajo poslovne skrivnosti stranskega udeleženca ne po subjektivnem ne po objektivnem kriteriju.V obravnavanem primeru pa je treba upoštevati tudi določbo tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, ki izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. Navedena določba velja tako v primeru obstoja poslovne skrivnosti po subjektivnem kot po objektivnem kriteriju. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. Predmetpritožbenega postopka v konkretnem primeru so podatki iz postopka oddaje naročila male vrednosti št. NMV7374/2015 »Medicinska oprema za endoskopije« z dne 17. 11. 2015 (spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije, št. objave NMV7796/2015 dne 4. 12. 2015, št. objave NMV179/2016 dne 11. 1. 2016 ter št. objave NMV216/2016 dne 13. 1 .2016). Prosilec torej zahteva dostop do dokumentov, vezanih na postopek javnega naročanja, zato je treba ugotoviti, ali so zahtevani podatki javni že na podlagi določb v času oddaje javnega naročila veljavnega Zakona o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 12/13 – uradno prečiščeno besedilo, 19/14 in 90/14 – ZDU-1; v nadaljevanju ZJN-2). Temeljna načela (5.-10. člen) tega zakona zagotavljajo javnost javnih naročil, tako splošni, kot tudi posebnim javnostim (npr. na javnem razpisu neuspelim ponudnikom), nadzor nad pravilnostjo dela javnega sektorja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Postopki javnih naročil morajo biti pregledni (transparentni), s tem pa je povezana tudi zahteva po javnosti (publiciteti). Ponudniki in naročniki se morajo torej že na podlagi samega zakona zavedati, da ne morejo pričakovati popolnega varstva poslovne skrivnosti v dokumentih, ki so bili pridobljeni oz. so nastali na podlagi postopka javnega naročila. ZJN-2 zaradi načela transparentnosti izrecno določa javnost nekaterih dokumentov, zato izjema poslovne skrivnosti zanje, ob upoštevanju tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, ne pride v poštev. V skladu z drugim odstavkom 22. člena ZJN-2 so vselej javni naslednji podatki: količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Poleg tega IP poudarja, da gre v konkretnem primeru za izbranega ponudnika, zato je treba upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Organ je namreč posredni uporabnik državnega proračuna, ki sredstva za financiranje pridobiva od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. IP ob tem poudarja, da je bilo v konkretnem postopku javnega naročila temeljno merilo za izbor ponudnika sicer res najnižja cena, vendar pa se na najugodnejšo ceno ni mogoče opreti, če ponudnik ne izpolnjuje pogojev, ki so bili objavljeni v razpisni dokumentaciji in jih je bilo treba dokazati z ustreznimi listinami. Javni del ponudbe tako nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije, ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo. Po oceni IP za poslovno skrivnost v postopkih javnega naročanja tako ni mogoče določiti tistih podatkov iz predložene ponudbe, ki odražajo izpolnjevanje pogojev, saj jih je dopustno razkriti javnosti tudi na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V primeru neizpolnjevanja pogojev bi namreč morala biti ponudba izločena, zato morajo biti v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosto dostopni vsi tisti podatki, ki predstavljajo ne le merila, temveč tudi pogoje, da ima javnost, v skladu z načelom transparentnosti, možnost preveriti, ali je bila ponudba, ki je bila izbrana kot najugodnejša, v prvi vrsti tudi primerna, pravilna in popolna. Glede na to, da je šlo v konkretnem primeru za izbranega ponudnika, IP ugotavlja, da ima javnost preko instituta dostopa do informacij javnega značaja širšo pravico preverjanja izpolnjevanja pogojev javnega naročila, saj je na podlagi ocene organa, da ponudnik izpolnjuje vse pogoje, prišlo do porabe javnih sredstev. Ni mogoče trditi, da bi bilo temu pogoju zadoščeno zgolj ob omogočenem dostopu do ponudnikove izjave, da izpolnjuje vse pogoje. IP dodaja, da je tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 1613/2009 z dne 28. 4. 2010 potrdilo odločitev IP, da so dokumenti iz ponudbe izbranega ponudnika (šlo je za referenčna potrdila), ki izkazujejo zahtevane pogoje javnega naročila, prosto dostopne informacije javnega značaja na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za podatke o porabi javnih sredstev.Kot že navedeno, dokumente, ki vsebujejo informacije o porabi javnih sredstev oz. informacije iz drugega odstavka 22. člena ZJN-3, predstavljajo dokazila o izpolnjevanju pogojev in meril iz razpisne dokumentacije. V konkretnem primeru so pogoji, ki jih je moral izpolnjevati posamezni ponudnik, določeni v razpisni dokumentaciji. IP je v nadaljevanju za vsakega od dokumentov, ki so predmet tega pritožbenega postopka, ugotavljal, ali predstavljajo dokazila o izpolnjevanju pogojev in meril iz razpisne dokumentacije, oziroma, ali gre za podatke, neposredno javne že po določbi 22. člena ZJN-2.Nedvomno dokazila o izpolnjevanju pogojev iz razpisne dokumentacije predstavljajo dokumenti: Izjava ponudnika o izpolnjevanju pogojev (OBR-4), Izjava o strokovno tehnični usposobljenosti (OBR-6), CE Certifikati proizvajalca (Declaration of Conformity) ter Potrdilo proizvajalca opreme, da je ponudnik pooblaščen in usposobljen za servisiranje ponujene opreme (Letter of authorisation) ter Izjave o servisiranju (OBR-6.1). Izjava ponudnika o izpolnjevanju pogojev (OBR-4) izkazuje izpolnjevanje osnovne, poklicne, ekonomske in finančne sposobnosti (1.-9. točka 4. člena), ostali navedeni dokumenti pa izpolnjevanje tehnične in kadrovske sposobnosti (10.-20. točka 4. člena) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (OBR-2) (v nadaljevanju Navodila). Če torej ponudnik ne bi izpolnjeval pogojev, določenih v 4. členu Navodil, mu ne bi bila priznana sposobnost za sodelovanje v postopku v postopku konkretnega javnega naročila ne bi mogel biti izbran. V zvezi z Izjavami o servisiranju (OBR-6.1) pa IP ugotavlja, da je treba prekriti subjekte, ki so potrdilo izpolnili (naročnike storitve servisiranja). Za dokazilo o tem, da ponudnik zagotavlja brezhibno kakovost in pravočasnost servisiranja (za ponujeno opremo istega proizvajalca) v zadnjih dveh letih, namreč zadošča, da je razvidno, da je izbrani ponudnik potrdila naročnikov predložil. Ni torej podlage za razkrivanje podatkov o tem, kateri subjekti so bili v preteklosti naročniki storitve servisiranja za ponujeno opremo istega proizvajalca. IP je zato odločil, da je treba naročnike storitve servisiranja prekriti. Ker pa je naročnik storitve servisiranja v Izjavi o servisiranju (OBR-6.1) z dne 13. 1. 2016 javni zavod in torej tudi posredni proračunski uporabnik, je IP odločil, da se njegovi podatki razkrijejo, saj v tem delu ne more biti podana poslovna skrivnost. Javni zavod namreč ni gospodarski subjekt in mu v zvezi z razkrivanjem predmetnih podatkov na trgu ne more nastati gospodarska škoda.Enako velja tudi za dokument Referenčna lista proizvajalca. Navedeni dokument namreč prav tako izkazuje izpolnjevanje tehnične in kadrovske sposobnosti po 4. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (OBR-2), konkretno točke 17. Vendar je treba upoštevati, da zahtevani dokument dejansko predstavlja le izjavo izbranega ponudnika in ne potrdila izvajalcev s seznama. Za dokazilo o tem, da je pogoj izpolnjen, tako zadošča, da je razvidno, da je izbrani ponudnik zahtevani seznam predložil, in ne, kateri subjekti so bili v preteklosti kupci proizvajalca. IP je zato odločil, da je treba subjekte s seznama prekriti. Ker pa je prvi subjekt javni zavod in torej tudi posredni proračunski uporabnik, je IP, podobno kot za izjavo o servisiranju (glej prejšnji odstavek), odločil, da se na Referenčni listi njegovi podatki razkrijejo. Prav tako nedvomno izkazuje izpolnjevanje pogojev razpisa dokument Tehnična specifikacija – strokovni kriteriji (OBR-10). V prvi vrsti IP ugotavlja, da gre dejansko za dokument organa, v kateremu je ponudnik ob posameznih točkah le ročno dopisal, iz katerega dela priloženega kataloga proizvajalca izhaja dokazilo, ki potrjuje izpolnjevanje posameznega pogoja (npr. ob točki Tehnične zahteve: - kot vidnega polja naj bo najmanj 140º je ročno dopisano »Katalog 1, str. 3, točka 1). Ravno ti ročni dopisi predstavljajo del dokaza o izpolnjevanju tehničnih pogojev razpisa. Že v samem obrazcu namreč organ izrecno zahteva, da morajo biti vse zahtevane tehnične specifikacije razvidne iz tehničnih specifikacij ponujenega artikla in morajo biti priložene in označene v prospektnem materialu. Enako izhaja tudi iz 11. alineje 2. člena Navodil, ki določa, da mora ponudnik ponudbi priložiti katalog in/ali prospektni material in/ali prospektno tehnično dokumentacijo, v katerem bodo jasno razvidne vse strokovno tehnične karakteristike ponujene opreme, ki izhajajo iz naročnikovih strokovnih zahtev. Pri vsaki strokovni zahtevi mora biti obvezno navedena stran in alineja v ponudbi oziroma prospektu/katalogu, iz katere je razvidno izpolnjevanje določenega naročnikovega pogoja. Upoštevaje ročne pripise stranskega udeleženca v dokumentu Tehnična specifikacija – strokovni kriteriji (OBR-10) izpolnjevanje pogojev razpisa predstavljajo tudi vsi trije katalogi proizvajalca. Tako stališče je zavzela tudi Državna revizijska komisija (v nadaljevanju DRK), ki je odločala v revizijskem postopku zoper prvo odločitev organa o oddaji naročila stranskemu udeležencu. V sklepu št. 018-50/2016-4 z dne 18. 4. 2016, s katerim je odločitev o oddaji naročila organa razveljavila, je namreč navedla, da je naročnik v 11. alineji 2. člena Navodil sam zahteval, da mora biti pri vsaki strokovni zahtevi v ponudbi obvezno navedena stran in alineja v ponudbi oz. prospektu/ katalogu, iz katere je razvidno izpolnjevanje določenega naročnikovega pogoja. Ker naročnik v odločitvi o izbiri ponudbe ni izkazal, da je preveril izpolnjevanje navedenega pogoja, je DRK štela, da ni izkazal niti, da je iz predložene dokumentacije mogoče ugotoviti vsa potrebna dejstva glede tehnične ustreznosti. Tudi DRK je torej štela, da predstavlja dokument Tehnična specifikacija – strokovni kriteriji (OBR-10), skupaj s katalogi proizvajalca, izpolnjevanje pogojev razpisa. Poleg tega so vsi trije katalogi proizvajalca (dejansko gre za dva različna kataloga) prosto dostopni na njegovi spletni strani in vanje lahko vpogleda ali si jih shrani vsakdo. Upoštevaje vse navedeno IP ugotavlja, da tako dokument Tehnična specifikacija – strokovni kriteriji (OBR-10), kot predloženi katalogi proizvajalca, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Podatke, ki so javni že po določbi 22. člena ZJN-2, v konkretnem primeru predstavljajo podatki iz dokumenta Predračun št. 00019-2016 in 00020-2016. Gre za dokument, sestavljen iz izpolnjenega obrazca razpisne dokumentacije Predračun OBR-8, z dvema prilogama. Po vsebini gre za predračune, torej dejansko ponujene cene in njihove specifikacije. Kot že navedeno, so količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost javni že po določbi 22. člena ZJN-2. To velja tudi glede priloženih predračunov izbranega ponudnika, saj je predložitev podrobnih specifikacij posameznih komponent naložena ponudniku že v razpisni dokumentaciji v 8. členu Navodil. Poleg navedenih podatkov, obrazec 8 vsebuje tudi podatek o tem, kdo je proizvajalec ponujene opreme. IP ugotavlja, da gre za podatek o porabi javnih sredstev, zaradi česar ga je treba razkriti. Podatek o proizvajalcu določenega izdelka predstavlja tako rekoč informacijo o poreklu izdelka, ki je, sploh pri medicinski opremi, lahko bistvenega pomena za ugotavljanje ustreznosti oz. kakovosti kupljenega izdelka. S podatkom o proizvajalcu kupljenega blaga javnost dejansko dobi informacijo o tem, kakšno blago je organ kupil z javnimi sredstvi. Le če se javnost seznani s to informacijo, lahko preverja, ali je organ javna sredstva porabil smotrno. Na ta način pride do izraza nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki preprečuje slabo upravljanje z javnimi sredstvi. Navedenega se mora zavedati tudi stranski udeleženec in proizvajalec artiklov, ki jih stranski udeleženec dobavlja za organ. Ob vstopu v poslovno razmerje s proračunskim uporabnikom je njihova svoboda pri določitvi podatkov za poslovno skrivnost omejena ravno zaradi zahteve po transparentnem delovanju, zlasti pri porabi javnih sredstev, ko se troši denar davkoplačevalcev. Navedeno potrjuje tudi dejstvo, da so v skladu z veljavno zakonodajo (Zakon o javnih financah in Zakon o računovodstvu) javno objavljena in prosto dostopna letna poročila organa, tako na spletnih straneh AJPES kot tudi na lastni spletni strani. Iz letnega poročila za leto 2016 je jasno razvidno, da je organ kupil dva kolonoskopa tipa EC-600WM, dva gastroskopa tipa EG-600WR ter en kolonoskop tipa EC-580RD/M. Z vpisom navedenih opisov v spletni iskalnik lahko vsakdo, na zelo enostaven način, ugotovi tudi proizvajalca navedene endoskopske opreme. Ker so ob posameznih nabavljenih izdelkih navedeni tudi zneski, ki jih je organ zanje plačal, lahko javnost tako kadarkoli preveri, ali je organ z javnimi sredstvi ravnal smotrno in ali je za določen znesek dobil ustrezno kakovosten izdelek. Še toliko bolj to velja ob tako pomembnem nakupu, kot je oprema za endoskopske preglede, kjer je kakovost kupljenih izdelkov bistvenega pomena tudi za uporabnike, saj se predmetna oprema uporablja za zdravstvene preglede ljudi. V takšnem primeru interes javnosti za seznanitev s podatkom o proizvajalcu kupljenega izdelka nedvomno prevlada nad interesom stranskega udeleženca, da ne razkrije dobavitelja oziroma proizvajalca izdelkov, ki jih je prodal organu.Poleg tega je IP ugotovil, da v skladu z določbo tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 kot poslovna skrivnost ne more biti določen dokument Potrdilo o vpisu v register, ki je priloga k Izjavi ponudnika o izpolnjevanju pogojev (OBR-4). Gre namreč za potrdilo o tem, da je stranski udeleženec vpisan v register poslovnih subjektov, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki na debelo, ki ga je izdala Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Glede na določbe 52. člena Zakona o medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 98/09), se morajo poslovni subjekti, ki želijo opravljati promet z medicinskimi pripomočki na debelo, priglasiti JAZMP za vpis v register poslovnih subjektov, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki na debelo (v nadaljevanju Register). V skladu z določbo drugega odstavka 11. člena Pravilnika o proizvodnji in prometu z medicinskimi pripomočki (Uradni list RS, št. 37/10) je Register informatizirana baza podatkov in je objavljen na spletni strani www.jazmp.si. Potrdilo o tem, da je subjekt vpisan v Register, je torej le dokument, ki vsebuje na podlagi zakonodaje javnosti prosto dostopna dejstva, zaradi česar ne more biti določen kot poslovna skrivnost. Podobno velja za dokumenta Ponudba (OBR-3) in vzorec kupoprodajne pogodbe (OBR-9.1), ki pretežno vsebujeta podatke, javne že po določbah Zakona o sodnem registru (Ur. l. RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oziroma Zakona o poslovnem registru Slovenije (Ur. l. RS, št. 49/06, s spremembami in dopolnitvami). To velja za podatke o firmi, zakonitem zastopniku, davčni številki, matični številki in naslovu gospodarskega subjekta. Navedeni podatki tako v skladu z določbo tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 ne morejo biti določeni kot poslovna skrivnost. Enako velja za podatek o številki transakcijskega računa stranskega udeleženca, saj je ta prosto dostopen v Registru transakcijskih računov na podlagi določb Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (Ur. l. RS, št. 58/09 s spremembami in dopolnitvami). Drugače pa velja za podatke o telefonski številki, številki telefaksa, naslovu elektronske pošte ter podatke o kontaktni osebi ponudnika za obveščanje, odgovorni osebi za podpis pogodbe, pooblaščenem predstavniku prodajalca ter kontaktnih podatkih servisne službe. Navedeni podatki niso javni na podlagi določb veljavne zakonodaje, hkrati pa tudi ne gre za podatke, ki bi predstavljali informacije o izpolnjevanju pogojev javnega naročila oziroma o porabi javnih sredstev. IP je zato odločil, da se zaradi obstoja poslovne skrivnosti ti podatki prekrijejo. IP je nadalje ugotovil obstoj izjeme poslovne skrivnosti glede dokumentov Soglasje za pridobitev osebnih podatkov za pravno osebo ponudnika (OBR-5a), Soglasje za pridobitev osebnih podatkov fizične osebe – za zakonitega zastopnika ponudnika (OBR-5b), Soglasje – Priloga k obrazcu 4 (OBR-5c). Predložitev dokumentov je sicer bila zahtevana s strani naročnika, vendar pa predloženi dokumenti ne izkazujejo izpolnjevanja pogojev javnega naročila, temveč le dopuščajo naročniku, da izpolnjevanje teh pogojev preveri. IP je zato pritožbo prosilca tudi v tem delu zavrnil.Prav tako je IP zavrnil pritožbo prosilca v delu, ki se nanaša na dokument Referenčna lista kupcev-uporabnikov. Organ je sicer v 2. členu Navodil navedel, da je dokument treba predložiti, vendar iz Navodil ni jasno, izpolnjevanje katerega pogoja naj bi dokument izkazoval.Podobno je IP ugotovil glede vzorca pogodbe za vzdrževanje opreme. Dejstvo je, da je organ zahteval, da ga ponudnik predloži kot del ponudbe, vendar pa v razpisni dokumentaciji ni določil posebnih pogojev za vzdrževanje opreme. Vzorec pogodbe za vzdrževanje opreme tako ne vsebuje dokazila o izpolnjevanju pogojev ali meril predmetnega javnega naročila. Posledično je IP glede tega dokumenta sledil označbi stranskega udeleženca, da gre poslovno skrivnost, zato je v tem delu podana izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob pregledu dokumentacije IP ugotavlja še, da je stranski udeleženec ponudbi priložil dokument Izjava o izpolnjevanju zahtev naročnika za ponujeno opremo in potrdilo o tem, da je določeni zaposleni opravil tehnično izobraževanje pri proizvajalcu opreme. Iz razpisne dokumentacije ne izhaja, da je bila predložitev teh dokumentov zahtevana, zato ne gre za dokumenta, ki bi izkazovala izpolnjevanje pogojev razpisa. Tudi glede teh dokumentov je torej podana izjema od prostega dostopa iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je IP tudi v tem delu pritožbo prosilca zavrnil.IP pa je pritožbo prosilca zavrnil tudi v delu, ki se nanaša na odgovora stranskega udeleženca z dne 7. 3. 2016 in z dne 22. 7. 2016. Kot navaja tudi stranski udeleženec v odgovoru IP z dne 30. 5. 2017, gre za informacije in podatke, ki so bili organu posredovani v revizijskem postopku zaradi dokazovanja tehničnih karakteristik iz ponudbe. Da je stranski udeleženec lahko dokazoval vse zahtevane tehnične karakteristike, je moral kot dokaz priložiti tudi določene izseke iz navodil za uporabo. Gre za bistveno bolj podrobne informacije, kot so bile zahtevane v razpisni dokumentaciji in vsebujejo npr. tudi določene postopke in rešitve programske opreme. IP je ob vpogledu v zahtevana dokumenta ugotovil, da navedbe stranskega udeleženca v tem delu držijo. Dokumenta neposredno ne izkazujeta izpolnjevanja pogojev iz razpisne dokumentacije, iz njune vsebine pa izhaja, da zelo podrobno opisujeta tehnične rešitve, ki neposredno niso bile ne pogoj ne merilo v konkretnem postopku oddaje naročila male vrednosti. Tehnično ustreznost razpisni dokumentaciji izkazuje priloga k drugi odločitvi organa o oddaji naročila z dne 5. 7. 2016, kar potrjuje tudi DRK v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo št. 018-144/2016-6 z dne 12. 9. 2016. IP zato ugotavlja, da je glede zahtevanih dokumentov podana izjema poslovne skrivnosti in pritožba prosilca v tem delu ni utemeljena.
Varstvo osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ)
Ob pregledu zahtevanih dokumentov IP ugotavlja, da ti vsebujejo tudi osebne podatke, kot jih opredeljuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). V skladu s tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme napotuje na določbe ZVOP-1. Po ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek.Osebne podatke glede na navedeno definicijo ZVOP-1 v konkretnem primeru predstavljajo podatki o imenu in priimku zakonitega zastopnika v dokumentih Ponudba (OBR-3), Referenčna lista kupcev-uporabnikov, Referenčna lista proizvajalca, predračunih ter vzorcu Kupoprodajne pogodbe, imeni in priimka direktorice in področne sekretarke JAZMP v Potrdilu o vpisu v register, podatki o imenu, priimku, naslovu elektronske pošte in podpisu predstavnikov oziroma zaposlenih pri proizvajalcu v CE certifikatih (Declaration of Conformity) in Potrdilu proizvajalca opreme, da je ponudnik pooblaščen in usposobljen za servisiranje ponujene opreme (Letter of authorisation), podatki o imenu in priimku serviserja in kontaktne osebe v izjavah o servisiranju OBR-6.1) ter kontaktni podatki serviserja v vzorcu kupoprodajne pogodbe.V skladu z določbo 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon; z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Ob upoštevanju navedenega IP ugotavlja, da v konkretnem primeru ni pravne podlage za razkrivanje podatkov o imenih, priimkih, elektronskem naslovu in podpisih zaposlenih pri proizvajalcu v CE certifikatih (Declaration of Conformity) in Potrdilu proizvajalca opreme, da je ponudnik pooblaščen in usposobljen za servisiranje ponujene opreme (Letter of authorisation), podatkov o imenih in priimkih serviserja v vseh treh izjavah o servisiranju OBR-6.1, imen, priimkov in podpisov kontaktnih oseb v izjavah o servisiranju OBR-6.1 z dne 8. 1. in 19. 1. 2016 ter kontaktnih podatkov serviserja v vzorcu kupoprodajne pogodbe.Pravno podlago za razkritje imena in priimka zakonitega zastopnika stranskega udeleženca v dokumentu v konkretnem primeru predstavljata Zakon o sodnem registru (Ur. l. RS, št. 54/07 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZSReg) in Zakon o poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06, 33/07 – ZSReg-B in 19/15, v nadaljevanju ZPRS-1). Sodni register je glede na 7. člen ZSReg javna knjiga, javnost podatkov iz glavne knjige pa se zagotavlja tako, da mora biti vsakomur prek spletnih strani AJPES-a omogočen brezplačen vpogled v podatke, ki so o posameznem subjektu vpisani v sodni register in z izstavitvijo izpisov iz sodnega registra po 48. členu tega zakona. V skladu z 48.c členom ZSReg pa javna objava podatkov prek spletne strani oziroma izpis po 48. členu (razen pri izpisu v točno določenih primerih) ne smeta vsebovati EMŠO družbenikov, zastopnikov in članov organa nadzora subjekta vpisa, pri objavi podatkov o vpisu v sodni register po 43. členu, listinah iz 1. točke tretjega odstavka 7. člena (tj. zadnjega čistopisa statuta delniških družb in družbenih pogodb družb z omejeno odgovornostjo, zapisnikov delniških družb itd.) pa tudi ne osebnih podatkov posameznikov, ki niso družbeniki, zastopniki ali člani organov nadzora subjekta vpisa ali osebnih podatkov družbenikov, zastopnikov ali članov organov nadzora subjekta vpisa, ki niso neposredno povezani z opravljanjem teh funkcij. Podobne določbe vsebuje tudi ZPRS-1 v 22. členu. Glede na navedeno torej zakonsko pravno podlago za razkritje podatkov o imenu in priimku zakonitega zastopnika stranskega udeleženca v konkretnem primeru predstavljata ZSReg in ZPRS-1.Podobno IP ugotavlja, da je dopustno razkriti podatke o imenih in priimkih direktorice in področne sekretarke JAZMP v Potrdilu o vpisu v register ter podatke o imenu, priimku in podpisu kontaktne osebe v dokumentu Izjava o servisiranju (OBR-6.1) z dne 13. 1. 2016. Glede na določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se namreč ne glede na morebiten obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre (med drugim) za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V konkretnem primeru gre nedvomno za tovrstne podatke, saj gre za podpisa javnih uslužbenk v imenu JAZMP in torej v okviru opravljanja delovnega razmerja.
Sklepno
Ob upoštevanju vsega navedenega IP ugotavlja, da glede dokumentov Izjava ponudnika o izpolnjevanju pogojev (OBR-4), Izjava o strokovno tehnični usposobljenosti (OBR-6), Referenčna lista kupcev – uporabnikov, Referenčna lista proizvajalca, CE Certifikati proizvajalca (Declaration of Conformity), Potrdilo proizvajalca opreme, da je ponudnik pooblaščen in usposobljen za servisiranje ponujene opreme (Letter of authorisation) ter Izjave o servisiranju (OBR-6.1), Tehnična specifikacija – strokovni kriteriji (OBR-10), vsi trije katalogi proizvajalca, Predračun (OBR-8), s prilogama predračun št. 00019-2016 in predračun št. 00020-2016, Potrdilo o vpisu v register, ki je priloga k Izjavi ponudnika o izpolnjevanju pogojev (OBR-4), ter glede podatkov o firmi, zakonitemu zastopniku, davčni številki, matični številki in naslovu gospodarskega subjekta v dokumentih Ponudba (OBR-3) in vzorec kupoprodajne pogodbe (OBR-9.1) ni podana izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj ne predstavljajo poslovne skrivnosti. IP je ugotovil, da je organ na prvi stopnji glede teh informacij nepopolno oziroma zmotno ugotovil dejstva (napačno je presodil, da je izjema poslovne skrivnosti podana) in da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka (stranski udeleženec ni imel možnosti izjasnitve), zato je postopek dopolnil, navedene pomanjkljivosti, na podlagi prvega odstavka 251. člena odpravil, in na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Drugače je IP ugotovil glede dokumentov Soglasje za pridobitev osebnih podatkov za pravno osebo ponudnika (OBR-5a), Soglasje za pridobitev osebnih podatkov fizične osebe – za zakonitega zastopnika ponudnika (OBR-5b), Soglasje – Priloga k obrazcu 4 (OBR-5c), Izjava o izpolnjevanju zahtev naročnika za ponujeno opremo, vzorec pogodbe za vzdrževanje opreme, potrdilo o tem, da je določeni zaposleni opravil tehnično izobraževanje pri proizvajalcu opreme, odgovora stranskega udeleženca kot izbranega ponudnika organu z dne 7. 3. 2016 in z dne 22. 7. 2016 ter glede podatkov o telefonski številki, številki telefaksa, naslovu elektronske pošte, ter podatkih o kontaktni osebi ponudnika za obveščanje, odgovorni osebi za podpis pogodbe, pooblaščenem predstavniku prodajalca ter kontaktnih podatkih servisne službe v dokumentih Ponudba (OBR-3) in vzorec kupoprodajne pogodbe (OBR-9.1). Glede navedenih dokumentov oziroma podatkov je podana izjema poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi česar je v tem delu prvostopenjska odločba utemeljena. V tem delu je zato IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zavrnil in potrdil prvostopenjsko odločbo, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.Prav tako je IP ugotovil, da je treba zavrniti dostop do določenih podatkov v dokumentih, ki se posredujejo prosilcu, saj gre za varovane osebne podatke in torej izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V tem delu je organ utemeljeno zavrnil dostop do zahtevanih podatkov, zato je v tem delu IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil prvostopenjsko odločbo, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Maja Lubarda, univ. dipl. prav. svetovalka IP Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka
