Eurocon d.o.o. - Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS
+ -Številka: 090-77/2017
Kategorije: Poslovna skrivnost
POVZETEK:Organ je z odločbo zavrnil zahtevo prosilca za dostop do podatkov o obstoječem stanju in zmogljivosti omrežnih priključnih točk, ker v skladu s ZEKom-1 ti podatki niso javni, prosilec pa spada v skladu z ZEKom-1 in podzakonskim aktom med subjekte, za katere je javni dostop v podatke Zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture edini dovoljen dostop. Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je ugotovil, da je zakonodajalec omejil dostop do zahtevanih podatkov na določen krog subjektov, ki so jim ti podatki dostopni, pri čemer je dal pooblastilo organu, da s splošnim aktom določi tipe drugih uporabnikov po načinu dostopa do teh podatkov. IP je prav tako ugotovil, da je javni dostop do podatkov Zbirnega katastra edini dovoljen dostop za prosilca, pri čemer zahtevani podatki niso javno dostopni, zato je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.ODLOČBA:Številka: 090-77/2017/2Datum: 21. 4. 2017Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi družbe EUROCON podjetje za evropske projekte in povezovanje, d.o.o., Dunajska 159, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa direktor Stanko Šalamon (v nadaljevanju: prosilec), z dne 17. 3. 2017, zoper odločbo AGENCIJE ZA KOMUNIKACIJSKA OMREŽJA IN STORITVE REPUBLIKE SLOVENIJE, Stegne 7, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-13/2017/3 z dne 3. 3. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoODLOČBO:1. Pritožba prosilca z dne 17. 3. 2017 zoper odločbo AGENCIJE ZA KOMUNIKACIJSKA OMREŽJA IN STORITVE REPUBLIKE SLOVENIJE št. 090-13/2017/3 z dne 3. 3. 2017 se zavrne.2. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov pritožbe se zavrne.3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.Obrazložitev:Prosilec je z zahtevo z dne 24. 2. 2017 zahteval podatke o obstoječem stanju in zmogljivosti omrežnih priključnih točk (v nadaljevanju: OPT) zaradi priprave Načrtov razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij za občine (v nadaljevanju: Načrti razvoja). V skladu z ZDIJZ in Splošnim aktom o vpisovanju, zbiranju in dostopu do podatkov o omrežnih priključnih točkah iz evidence infrastrukturnih omrežij in objektov (Uradni list RS, št. 107/103; v nadaljevanju: Splošni akt) prosi za informacijo za vse OPT v evidenci in za vsako posamezno stavbo v evidenci, ali ima omrežno priključno točko in koliko je njena minimalna zmogljivost. Spletna aplikacija http://prostor3gov.si/javni/login.jsp?jezik=sl namreč ne omogoča dostopa do podatkov v odprti tabelarični obliki. Meni, da navedeni podatki predstavljajo register oziroma evidenco, ki izhaja iz dela javnega organa, zato so v smislu 4. člena ZDIJZ nesporno informacije javnega značaja. Podatke zahteva v odprti elektronski obliki (v smislu 3.a člena ZDIJZ) na navedena elektronska naslova oziroma v primeru prekomerno velike datoteke na ustreznem podatkovnem nosilcu (USB ključek ali DVD ROM) na naslov prosilca.Organ je z odločbo št. 090-13/2017/3 z dne 3. 3. 2017 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) zavrnil zahtevo prosilca za dostop oziroma za ponovno uporabo podatkov o OPT iz evidence infrastrukturnih omrežij in objektov, torej informacijo za vse OPT in za vsako posamezno stavbo posebej, ali ima OPT in koliko je njena minimalna zmogljivost. Povezava http://prostor3gov.si/javni/login.jsp?jezik=sl omogoča dostop do evidence infrastrukturnih omrežij, ki je določena s 14. členom Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – Odl. US in 81/15; v nadaljevanju: ZEKom-1). Drugi odstavek 14. člena ZEKom-1 določa, da podatki iz predmetne evidence niso javni, zato organ v skladu s Splošnim aktom, ki je javno dostopen, predpiše način dostopa do podatkov za različne kategorije uporabnikov. Organ je tako ugotovil, da je javni dostop v skladu s prej navedenim aktom edini dovoljen dostop za kategorijo uporabnikov, v katero sodi prosilec. V skladu s četrtim odstavkom 5. člena ZDIJZ organ za potrebe ponovne uporabe ni dolžan zagotavljati pretvorbe iz ene oblike v drugo ali zagotoviti izvlečkov iz dokumentov, kadar bi to pomenilo nesorazmeren napor izven preprostega postopka ter tudi ne nadaljevati z ustvarjanjem določenih informacij samo zaradi ponovne uporabe s strani drugih organov. Organ tako ugotavlja, da poleg tega, da zahteva presega z ZEKom-1 in Splošnim aktom urejen dostop do podatkov iz predmetne evidence, prosilec zahteva, da organ pretvori podatke iz ene oblike v drugo oziroma, da zbere podatke za vse priključne točke v Republiki Sloveniji. Tudi če bi bilo to zakonsko dovoljeno, bi to predstavljalo za organ nesorazmeren napor izven preprostega postopka, pri čemer organ še dodatno ugotavlja, da je upravljavec predmetne evidence Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: Geodetska uprava), ki zbira osnovne podatke, med katerimi so tudi oznake morebitnih poslovnih skrivnosti. Če bi hotel organ ugoditi zahtevi, bi moral najprej od Geodetske uprave pridobiti podatke o morebitnih poslovnih skrivnostih za vse priključne točke v državi, kar predstavlja ogromen delovni zalogaj. Organ je namreč pregledal svoje uradne evidence in ugotovil, da zahtevani dokumenti v obliki, kot jih je zahteval prosilec, pri organu ne obstajajo, zato jih ne more posredovati, v obliko, kot jih je zahteval prosilec, pa jih v skladu s četrtim odstavkom 5. člena ZDIJZ ni dolžan spremeniti. Oblika, dostopna prosilcu, je predpisana z zakonom, in do nje ima prosilec javni dostop, zato se zahteva za obliko podatkov, kot jih zahteva prosilec, zavrne.Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 17. 3. 2017 zaradi napačne uporabe materialnih predpisov, in sicer kršitev in ravnanja v nasprotju z določbami Splošnega akta, ZEKom-1, Zakona o javnih financah Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617; v nadaljevanju: ZJF) in ZDIJZ. Prosilec prereka ugotovitev organa, da gre za uporabnika z najnižjo prioriteto. ZEKom-1 v 14. členu določa, da imajo dostop do vseh podatkov o vrstah in legi omrežij ter objektov tudi organi, pristojni za izvajanje 11. člena tega zakona, ki ureja uporabo javnih sredstev pri gradnji širokopasovnih omrežij. Poleg pogojev, ki jih določa 11. člen ZEKom-1, je potrebno pri uporabi javnih sredstev upoštevati tudi zakonodajo s področja javnih financ. Načrti razvoja, za pripravo katerih so potrebni zaprošeni podatki, predstavljajo dokument dolgoročnega razvojnega načrtovanja oziroma razvojni program kot ga določa četrta točka 3. člena ZJF. Kot tak je načrt v skladu s prvim in četrtim odstavkom 10. člena ZJF podlaga za pripravo proračuna in njegov sestavni del. Ker se poraba javnih sredstev, ki jo omenja 11. člen ZEKom-1 ter tretji odstavek 7. člena Splošnega akta, lahko izvaja samo v primerih, da je le-ta predvidena v proračunu javnega subjekta, je več kot jasno, da je priprava načrta nujna predpostavka v fazi načrtovanja uporabe javnih sredstev. Skladno s tem je prosilec mnenja, da ima na podlagi drugega odstavka 14. člena ZEKom in tretjega odstavka 7. člena Splošnega akta v fazi priprave načrtov, kot subjektov, pristojnih za uporabo javnih sredstev, pravico dostopa do podatkov, vpisanih v predmetno evidenco, ki so potrebni za izvajanje 11. člena ZEKom. Podredno pa prosilec še navaja, da je organ izrecno zaprosil za posredovanje le tistih podatkov (naslov priključne točke in hitrost), ki niti ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti lastnika komunikacijskega omrežja in pripadajoče komunikacijske infrastrukture, ki je podatke v evidenco poročal. V zvezi z argumentacijo organa opozarja še na 17. člen ZDIJZ, ki v drugem odstavku določa, da mora prosilec opredeliti način seznanitve z zahtevano informacijo, kar je prosilec tudi storil. V naravi priprave vsebine predmetne evidence je nedvomno tudi razpolaganje z zahtevanimi informacijami. Prosilec za pripravo načrtov potrebuje podatke o stanju na območju celotne občine, njihovo morebitno iskanje po javno dostopnem portalu po posameznih naslovih bi bilo časovno nemogoče izvesti v obdobju proračunskega planiranja, stroškovno pa bi to pomenilo takšno javnofinančno breme, ki si ga občina ne more privoščiti. Zaprošena oblika informacij – v odprti tabelarični obliki – je poznana oblika podajanja zaprošenih informacij, kar dokazuje tabela, objavljena 29. 10. 2015 na spletni strani Ministrstva za javno upravo. Ta tabela se nanaša na posamezna naselja, zahteva prosilca pa je za posamezno stavbo, pri čemer prosilec meni, da ta razlika v kriteriju ni bistvena ne za organ ne za prosilca, pri čemer še navaja, da se je stanje od objave tabele bistveno spremenilo in slednja ni več aktualna in posledično tudi neuporabna. Dodaja še, da je najprej zahtevo naslovil na Geodetsko upravo, ta pa je zahtevo odstopila organu, zato ocenjuje, da je sklicevanje posameznega organa na pristojnosti drugega z vidika pravne varnosti in pravice dostop do informacij javnega značaja nedopustno. Prosilec zahteva povračilo stroškov pritožbe.Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-13/2017/5 z dne 5. 4. 2017, poslal v odločanje IP. Organ je pritožbi priložil dokumente zadeve št. 090-13/2017, in sicer zahtevo z dne 24. 2. 2017 in izpodbijano odločbo.Pritožba ni utemeljena.IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa, s katero je organ zahtevo prosilca zavrnil, v celoti.IP nadalje ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ in da z zahtevanimi informacijami razpolaga, sporno je, ali so zahtevane informacije javno dostopne. Pred presojo IP, ali so zahtevane informacije javno dostopne, se IP opredeljuje do oblike zahteve v obravnavanem primeru. Prosilec sicer ni formuliral svoje zahteve kot zahteve za ponovno uporabo zahtevanih informacij, je pa zahteval podatke v odprti elektronski obliki, in organ je odločil, da se prosilcu zavrne zahteva za dostop oziroma za ponovno uporabo zahtevanih podatkov. Ponovna uporaba informacij javnega značaja pomeni na podlagi tretjega odstavka 4. člena ZDIJZ uporabo s strani fizičnih oseb ali pravnih oseb za pridobitne ali nepridobitne namene razen za prvotni namen v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili dokumenti izdelani, pri čemer se uporaba informacij za izvajanje javnih nalog v organu ali izmenjava informacij med organi za izvajanje javnih nalog ne šteje za ponovno uporabo informacij. Bistven element ponovne uporabe je dodana vrednost informacij javnega značaja, kar pomeni, da naj bi zasebni sektor ponudil več kot ponuja javni sektor v okviru izvajanja svojih javnih nalog.Izhajajoč iz navedenega po mnenju IP v obravnavanem primeru ne gre za primer ponovne uporabe. Kot navaja že prosilec, potrebuje podatke zaradi priprave Načrtov razvoja za občine, torej za dokument dolgoročnega razvojnega načrtovanja oziroma razvojni program, kot ga določa četrta točka 3. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617; v nadaljevanju: ZJF). Navaja tudi, da je Načrt razvoja v skladu s prvim in četrtim odstavkom 10. člena ZJF podlaga za pripravo proračuna in njegov sestavni del. IP je z vpogledom v ZJF ugotovil, da navedena določba nedvomno določa dokumente dolgoročnega razvojnega načrtovanja, ki so strategija gospodarskega razvoja Slovenije, prostorski plani in razvojni programi. Prav tako je ugotovil, da je načrt razvojnih programov sestavni del proračuna, kot navaja tudi prosilec, sestavljajo ga letni načrti oziroma plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja, s posebnimi zakoni ali drugimi predpisi (prvi in četrti odstavek 10. člena ZJF). Nadalje iz javno dostopnih Načrtov razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije posameznih občin, npr. Občine Žalec in Občine Litija, izhaja, da gre za osnovni razvojni in strateški dokument, s katerim želi občina ugotoviti stanje in potrebe po širokopasovni infrastrukturi, v njem so zajeti in identificirani možni načini pridobivanja sredstev za izvedbo projekta gradnje širokopasovnega omrežja. Podlaga za pripravo in sprejem so slovenski in evropski strateški dokumenti ter zakonske podlage. Kot slovenski strateški dokument je naveden, med drugimi, Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020, ki ga je pripravilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport z zunanjimi deležniki, in je tudi javno dostopen:http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/DID/Informacijska_druzba/NGN_2020.pdf. Gre za strateški dokument, namenjen določitvi strateških smernic razvoja širokopasovne infrastrukture. Z njim se Republika Slovenija spoprijema z enim od strateških ciljev pobude DIGITALNA SLOVENIJA 2020 oziroma njene krovne Strategije razvoja informacijske družbe do leta 2020: do leta 2020 vsem gospodinjstvom v državi zagotoviti visokohitrostni dostop do interneta. Kot zakonske podlage pa so v Načrtih razvoja občin navedeni Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), ZEKom-1 in Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15).Izhajajoč iz navedenih določb tretjega odstavka 4. člena ZDIJZ in predhodno navedenih dejstev IP ugotavlja, da naj bi prosilec zahtevane podatke uporabil za pripravo dokumenta, ki sodi v okvir izvajanja javnih nalog občin, oziroma gre za primer izmenjave informacij med organi za izvajanje javnih nalog, izhajajoč iz dejstva, da prosilec navaja, da potrebuje zahtevane informacije za pripravo dokumentov občine. Po mnenju IP tako v obravnavanem primeru ni mogoče govoriti o zahtevi za ponovno uporabo. Ob tem IP še navaja, da z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče zahtevati podatkov v odprti obliki.IP se tako v nadaljevanju opredeljuje do zahtevanih podatkov in prostega dostopa do teh podatkov. Kot že navedeno, prosilec zahteva informacije za vse OPT iz evidence infrastrukturnih omrežij in objektov ter za vsako posamezno stavbo v evidenci, in sicer podatke o obstoječem stanju in zmogljivosti OPT. OPT je fizična točka, na kateri ima naročnik dostop do javnega komunikacijskega omrežja, kadar pa omrežja vključujejo komutacijo ali usmerjanje, je OPT določena s posebnim omrežnim naslovom, ki je lahko vezan na številko ali ime naročnika (štirideseta točka 3. člena ZEKom-1). Podatki o vrstah in legi omrežij ter objektov, če so del pripadajoče infrastrukture, se vpisujejo v Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju: Zbirni kataster GJI), ki ga vodi Geodetska uprava. Kataster komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture se namreč v skladu z ZEKom-1 vodi v sklopu Zbirnega katastra GJI. Zbirni kataster GJI je temeljna nepremičninska evidenca v Sloveniji, v kateri se evidentirajo objekti GJI (prometna, energetska, komunalna in vodna infrastruktura, infrastruktura za gospodarjenje z drugimi vrstami naravnega bogastva ali varstva okolja ter drugi objekti v javno korist – elektronske komunikacije). Iz javno dostopnih podatkov na spletni strani Geodetske uprave izhaja, da je namen tega katastra na enem mestu zagotavljati najažurnejše podatke o vseh vrstah infrastrukture, ki so enostavno dostopni vsem uporabnikom, ti podatki pa zagotavljajo podporo procesom urejanja prostora ter gospodarjenja z infrastrukturo. Zbirne podatke o vrsti in tipu objekta, o njegovi lokaciji v prostoru in upravljavcu objekta vodi Geodetska uprava v katastru na podlagi podatkov, ki so evidentirani v posameznih katastrih gospodarske javne infrastrukture. Dostop do podatkov iz Zbirnega katastra GJI je zagotovljen vsem uporabnikom, razen do osebnih in drugih zavarovanih podatkov. Pravna podlaga je Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – Odl. US in 14/15 – ZUUJFO; v nadaljevanju: ZPNačrt), podrobneje pa določa vodenje in vzdrževanje Zbirnega katastra GJI, podeljevanje identifikacijskih oznak objektom gospodarske javne infrastrukture ter posredovanje zbirnih podatkov v Zbirni kataster GJI Pravilnik o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi prostora (Uradni list RS, št. 9/04). Vpis podatkov o vrstah in legi omrežij ter objektov podrobneje določa Pravilnik o katastru komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture (Uradni list RS, št. 55/15; v nadaljevanju: Pravilnik o katastru), ki temelji na določbi 89. člena ZPNačrt in prvega odstavka 14. člena ZEKom-1.V skladu s prvim odstavkom 14. člena ZEKom-1 mora lastnik komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture iz 9. člena tega zakona sporočiti podatke o vrstah in legi omrežij ter objektov, kolikor so ti del pripadajoče infrastrukture, neposredno Geodetski upravi za vpis v evidenco infrastrukturnih omrežij ter objektov, prav tako sporoči tudi vsako spremembo teh podatkov v treh mesecih po njenem nastanku. Naprave in objekti komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture, ki se evidentirajo v katastru, so določeni v 4. členu Pravilnika o katastru, in sicer so to kabelska kanalizacija, jašek, objekt bazne postaje, radijska postaja,… Ti podatki so javno dostopni v Zbirnem katastru GJI. Slednje je IP ugotovil z vpogledom v predmetno bazo podatkov. Dostop do podatkov je omogočen preko naslova, parcele, stavbe ter po naslovu ali številki stanovanja ali poslovnega prostora. Javno dostopni so še podatki o identifikatorju GJI, imenu tematike GJI (elektronske komunikacije), imenu sloja iz Zbirnega katastra GJI (npr. elektronske komunikacije – linijski objekti), šifri vrste GJI ter meji GJI na parceli.Lastnik javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture pa mora v skladu z drugim odstavkom 14. člena ZEKom-1, poleg podatkov iz prvega odstavka 14. člena ZEKom-1, sporočiti neposredno Geodetski upravi tudi podatke o obstoječem stanju in zmogljivosti OPT (prav tako vsako spremembo teh podatkov v treh mesecih po njenem nastanku). Navedena določba ZEKom-1 izrecno določa tudi, da podatki evidence o obstoječem stanju in zmogljivosti OPT niso javni, ter da imajo dostop do vseh podatkov vpisanih na podlagi tega odstavka poleg Geodetske uprave tudi organ za potrebe izvajanja tega zakona in organi, pristojni za izvajanje 11. člena tega ZEKom-1, pri čemer še določa, da organ s splošnim aktom podrobneje predpiše podatke za vpis, način njihovega zbiranja, z namenom ustreznega zavarovanja morebitnih poslovnih skrivnosti lastnikov določi kategorije drugih uporabnikov po načinu dostopa do teh podatkov in uredi morebitna druga vprašanja, ki nastanejo pri izvrševanju te določbe. Organ je v skladu s slednjim sprejel Splošni akt.IP je tako nadalje vpogledal še v Splošni akt, ki določa podatke o OPT na fiksni lokaciji, ki jih morajo sporočiti lastniki javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture Geodetski upravi in način njihovega zbiranja, določa pa tudi kategorije uporabnikov po načinu dostopa do teh podatkov. Dostop do teh podatkov imajo v skladu s 6. členom Splošnega akta Geodetska uprava, organ za izvajanje ZEKom-1 in drugi organi, pristojni za izvajanje 11. člena ZEKom-1, do podatkov pa dostopajo glede na kategorije uporabnikov, ki jih določa Splošni akt v členu 7..Iz obrazložitve amandmaja poslanskih skupin z dne 1. 12. 2012 k 14. členu ZEKom-1 (EPA 667 – VI), izrecno izhaja, da gre pri podatkih o obstoječem stanju in zmogljivostih OPT za podatke, ki so z vidika poslovne skrivnosti lastnikov javnih komunikacijskih omrežij lahko občutljivi, zato je potrebno dostop do njih omejiti. Nadalje iz obrazložitve predmetnega amandmaja izhaja, da je namen določbe odstavka 14. člena ZEKom-1 predvsem popisati bele lise zaradi uporabe javnih sredstev pri gradnji širokopasovnih omrežij na belih lisah, zato morajo imeti dostop do vseh podatkov o obstoječem stanju in zmogljivosti OPT poleg Geodetske uprave, ki je upravljavec Zbirnega katastra GJI, tudi Agencija za potrebe izvajanja tega zakona (nadzor nad vpisovanjem podatkov v evidenco v skladu s 15. členom predloga zakona in drugih zakonsko določenih nalog) ter drugi organi, ki na podlagi 11. člena predloga zakona vodijo morebitne javne razpise za gradnjo širokopasovnega omrežja ali za izvajanje javne komunikacijske storitve povezljivosti v širokopasovno omrežje. Poleg teh organov pa Agencija s splošnim aktom določi tipe drugih uporabnikov po načinu dostopa do teh podatkov, ob upoštevanju zavarovanja poslovnih skrivnosti lastnikov javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture.Za zahtevane podatke v obravnavanem primeru je tako podana izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Omejen dostop do zahtevanih podatkov zaradi izjeme poslovne skrivnosti je določil že zakonodajalec, kar nedvomno izhaja iz prej navedenih določb drugega odstavka 14. člena ZEKom-1 in obrazložitve navedenega amandmaja. Zakonodajalec je ob tem tudi določil krog subjektov, ki lahko dostopajo do podatkov, ki so zahtevani v obravnavanem primeru, oziroma za to pooblastil organ, vendar ugotavljanje kategorije subjektov dostopa do zahtevanih podatkov po predmetnem zakonu in Splošnem aktu ni stvar postopka po ZDIJZ. Informacija javnega značaja, ki je javno dostopna, kar pomeni, da ni podana nobena izjema po 5.a in 6. členu ZDIJZ, je dostopna vsem, ne glede na interes posameznika (pravne in fizične osebe). V obravnavanem primeru pa je javnosti dostop do zahtevanih podatkov omejil že zakonodajalec, zato odločitev IP ne more biti drugačna. IP je tako sledil navedbam organa in odločil, kot izhaja iz točke 1 izreka te odločbe.Prosilec sicer prereka ugotovitev organa, da ga je organ opredelil kot uporabnika z najnižjo prioriteto (organ je namreč ugotovil, da prosilec sodi v kategorijo uporabnikov, za katere velja javni dostop), saj pridobiva podatke za pripravo Načrtov razvoja za občine, vendar IP ob tem ponovno navaja, da ni pristojen ugotavljati, ali je organ pri opredelitvi uporabnikov ravnal v skladu s Splošnim aktom, ki ga je sprejel na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 14. člena ZEKom-1. Kot že navedeno, če ni podana nobena izjema za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, je takšna informacija dostopna vsem, v obravnavanem primeru pa je IP ugotovil, da zahtevani podatki niso javni dostopni že po predmetni zakonski določbi.IP poudarja, da drugi odstavek 14. člena ZEKom-1 določa krog subjektov, ki imajo dostop do podatkov o OPT poleg Geodetske uprave in organa glede na kategorije po Splošnem aktu, vendar je to dostopanje izven določb ZDIJZ. Glede na to, da prosilec navaja, da potrebuje podatke za pripravo Načrtov razvoja za občine, pa IP dodaja, da iz četrtega odstavka 7. člena Splošnega akta izhaja, da imajo organi samoupravnih lokalnih skupnosti poleg dostopa kot uporabniki z najnižjo prioriteto po prvem odstavku istega člena, tudi dostop do vseh potrebnih podatkov za izvajanje 11. člena ZEKom-1, vendar do teh podatkov dostopajo na podlagi pisne vloge, ki se pošlje organu. V tem primeru mora seveda vlogo vložiti občina sama oz. drug subjekt po njenem pooblastilu. Pisna vloga mora vsebovati natančno opredelitev namena uporabe zahtevanih podatkov, ki morajo izhajati iz potreb za izvajanje 11. člena ZEKom-1, opis naloge, v kateri bodo zahtevani podatki uporabljeni in prostorsko območje, za katerega se zahteva dostop do podatkov.IP je tako na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je bil postopek pred odločbo pravilen in da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.Zahteva prosilca za povrnitev stroškov pritožbe ni utemeljena. Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Pritožbeni postopek v obravnavanem primeru (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilca, tako da prosilec sam nosi svoje stroške postopka. Izhajajoč iz navedene določbe ZUP je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov pritožbe zavrne.V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO in 84/15 – ZZelP-J) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Nataša Siter, univ.dipl.prav.,svetovalka IPInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka