Adria Media d.o.o. - Družba za upravljanje terjatev bank d.d.
+-Datum: 19.06.2017 Številka: 090-75/2017 Kategorije: Osebni podatek, Poslovna skrivnost POSTOPEK:V obravnavani zadevi je organ zaradi izjeme poslovne skrivnosti zavrnil dostop do dokumentov, ki jih je organ izdelal sam ali v sodelovanju z drugim organom v zvezi z unovčitvijo terjatev v postopkih zaradi insolventnosti pri družbah SET, d.o.o., PAPIR SERVIS, d.o.o., Ljubljana, SALOMON, d.o.o. Ljubljana in DELO- TČR, d.d. na podlagi eksplicitno navedenih kreditnih pogodb. V pritožbenem postopku je IP primarno ugotovil, kateri dokumenti so predmet presoje. IP je ugotovil, da je glede določenih dokumentov podana izjema poslovne skrivnosti, v preostalem delu pa je pritožbi ugodil in organu naložil posredovanje dokumentov, kot izhaja iz izreka odločbe. IP je poudaril, da so predmet presoje dokumenti, ki so povezani z unovčenjem kreditov, ki so bili kot slabe terjatve preneseni na organ. Ker je eden izmed ciljev organa tudi, da izvede ukrepe za krepitev stabilnosti bank tako, da se zagotovi gospodarna uporaba sredstev proračuna in njihova povrnitev, se od organa pričakujejo določene aktivnosti, ki bi oz. bodo povrnila sredstva državi, zaradi česar je podan tudi javni interes, zato postopki, ki jih vodi organ zoper dolžnike »slabih« terjatev, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti stanskih udeležencev. ODLOČBA:Številka: 090-75/2017/10Datum: 20. 6. 2017Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C in 50/14-ZDIJZ-D, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 252. ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 22. 3. 2017 družbe Adrie Medie d.o.o. Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana (dalje prosilec), zoper odločbo z dne 6. 3. 2017, brez številke, Družbe za upravljanje terjatev bank, d.d., Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:
Pritožbi prosilca se delno ugodi in se odločbo Družbe za upravljanje terjatev bank, d.d., z dne 6. 3. 2017 delno odpravi in se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- dopis organa z dne 8.12.2016 Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pri čemer je organ dolžan prekriti imena in priimke podpisnikov dokumenta,- dopis organa z dne 20.2.2017 poslan Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek, tel. številko ter elektronski naslov v zadnjem odstavku in imena in priimke podpisnikov dokumenta,- dopis Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z dne 22.2.2017 poslan organu,- obvestilo o popolnem odplačilu kredita z dne 4.1.2017 za družbo Salamon d.o.o. Ljubljana, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek podpisnika dokumenta,- Pregled prilivov iz unovčenih menic za družbo Delo – TČR d.d.· Izvršba Delo- TČR d.d. (po kreditni pogodbi št. 3041409 Abanka Vipa d.d.):- Predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova proti dolžnikom Delo-TČR d.d., Papir servis d.o.o. in Krater d.o.o. z dne 10. 2.2017, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek osebe, ki zastopa organ in podpisnika dokumenta,- Sklep o izvršbi z dne 17.3.2017, · Stečaj Delo- TČR d.d.:- Predlog za začetek stečajnega postopka z dne 19.10.2016, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek osebe, ki zastopa organ in podpisnika dokumenta,- Ugovor dolžnika zoper predlog upnika za začetek stečajnega postopka z dne 1.12.2016,- Zapisnik naroka z dne 20.12.2016, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek osebe, ki zastopa organ (upnika),- Sklep sodišča o zavrnitvi predloga z dne 23.12.2016,- Pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom Delo-TČR z dne 11.1.2017, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek osebe, ki zastopa organ in podpisnika dokumenta,- Sklep Višjega sodišča z dne 22.3.2017.
V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:Prosilec je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 6. 2. 2017 zahteval, da mu organ v obliki fotokopije, na naslov družbe, posreduje dokument, zadevo, dosje, register, evidence ali drugo dokumentarno gradivo, ki jih je organ izdelal sam ali v sodelovanju z drugim organom v zvezi z unovčitvijo terjatev v postopkih zaradi insolventnosti pri družbah SET, d.o.o., PAPIR SERVIS, d.o.o., Ljubljana, SALOMON, d.o.o. Ljubljana in DELO- TČR, d.d. na podlagi naslednjih kreditnih pogodb: - kreditne pogodbe št. 6604639, ki sta jo dne 27. 9. 2005 sklenila SET, d.o.o., in kreditodajalec NLB d.d., za znesek kredita v višini 2.650.000,00 EUR, pri čemer so bile zastavljene delnice, ki niso kotirale na borzi,- kreditne pogodbe št. LD1219400062, ki sta jo dne 13. 7. 2012 sklenila PAPIR SERVIS, d.o.o. in kreditodajalec NLB d.d., za znesek kredita v višini 500.000,00 EUR, pri čemer so bili zastavljeni kapitalski deleži,- kreditne pogodbe št. 3041328, ki sta jo dne 28. 11. 2012 sklenila PAPIR SERVIS, d.o.o. in kreditodajalec NLB d.d., za znesek kredita v višini 1.754.000,00 EUR, pri čemer so bili zastavljeni kapitalski deleži,- kreditne pogodbe št. 3041328, ki sta jo dne 20. 11. 2006 sklenila PAPIR SERVIS, d.o.o. in kreditodajalec ABANKA VIPA d.d., za znesek kredita v višini 1.632.302,49 EUR, pri čemer so bile zastavljene nepremičnine, menice in kapitalski deleži, - kreditne pogodbe št. 3041409, ki sta jo dne 23.11. 2006 sklenila DELO - TČR d.o.o. in kreditodajalec ABANKA VIPA d.d., za znesek kredita v višini 1.587.968,84 EUR, pri čemer so bili zastavljene nepremičnine, menice in poslovni deleži.Prosilec je ob tem še navedel, da ga zaradi utemeljenih domnev o obstoju insolventnosti zgoraj navedenih družb zanima, ali namerava organ v zvezi z njimi vložiti predloge za začetek stečajnih postopkov. Organ je z odločbo z dne 6. 3. 2017 zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da se zahteva za posredovanje omenjenih informacij nanaša na podatke, ki izvirajo iz delovnega področja organa, s katerimi organ razpolaga, zahtevane informacije pa se nahajajo v eni od materializiranih oblik. Organ je nadaljeval, da skladno z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ lahko prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Organ je pojasnil, da je na podlagi 39. in 40. člena ZGD-1 ter skladno z določili Statuta organa sprejel Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti, ki v 7. členu natančno določa, kaj predstavlja njegovo poslovno skrivnost. V povezavi s Pravilnikom o varovanju poslovne skrivnosti organ ugotavlja, da zahtevani dokumenti vsebujejo informacije oz. v celoti temeljijo na podatkih, ki za organ predstavljajo poslovno skrivnost v skladu z internimi akti organa, torej je izpolnjen subjektivni kriterij varovanja poslovne skrivnosti v povezavi z 39. členom ZGD-1. Pojasnil je, da je njegov cilj izvajanje ukrepov po ZUKSB na način, da se zagotovi gospodarna uporaba javnih sredstev in povrnitev proračunskih sredstev, pospeševanje kreditiranja nefinančnega sektorja, zagotovitev pogojev za odprodajo kapitalskih naložb države v bankah in ugotavljanje odgovornosti za nastanek kreditov in naložb, ki se vodijo kot slabitve v bilancah bank, deležnih ukrepov po tem zakonu. Da bi dosegel navedene cilje, pa je že IP odločil, da mu je treba priznati obstoj poslovne skrivnosti, saj bi razkritje prevelike količine informacij lahko doseglo ravno nasproten učinek od zastavljenih ciljev in bi DUTB onemogočilo doseči najvišjo možno unovčljivo vrednost odkupljenih sredstev, kar bi bilo nedvomno slabo za javna sredstva in je torej v nasprotju z javnim interesom. Zakonodajalec je tudi že s splošnim načelom sorazmernosti (2. člen Ustave RS), prav tako zaradi obstoja javne koristi, določil, da je treba ohraniti določen del informacij kot poslovno skrivnost, saj je v sedmem odstavku 11. člena ZUKSB določeno, da pri ravnanju s kreditnimi mapami organ zavezujejo določbe zakona, ki ureja bančništvo, o varovanju zaupnih podatkov. Prosilec je dne 23. 3. 2017 pri organu vložil pritožbo, v kateri je navedel, da se z odločitvijo organa ne strinja. Ob tem je poudaril, da se je organ skliceval na argument bančne tajnosti, ki pa je po oceni prosilca v konkretnem primeru irelevanten, saj ni zahteval razkritja bančnih tajnosti iz kreditnih map, temveč zgolj podatke, ki se nanašajo na odločitve organa v zvezi z unovčenjem svojih terjatev v morebitnih insolventnih postopkih. Prosilec meni, da je izpodbijana odločba nezakonita, ker ne vsebuje opravilne številke, podpisa uradne osebe in žiga organa. Prosilec je navedel, da zahtevane informacije ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti niti po subjektivnem niti po objektivnem kriteriju, saj organ ni izkazal obstoja zakonskih kriterijev, poleg tega pa gre za informacije, ki so po zakonu javne (3. odst. 39. člena ZGD-1). Republika Slovenija je ustanovila organ s sprejetjem ZUKSB, ki mu je podelil javno pooblastilo za uresničevanje javnega interesa, krepitve stabilnosti bank in finančnega sistema (1. alineja prvega odstavka 3. člena ZUKSB). Izhajajoč iz drugega odstavka 3. člena ZUKSB je eno od temeljnih načel poslovanja organa, da posluje pregledno, gospodarno, učinkovito in uspešno, pri čemer mora organ preglednost poslovanja zagotavljati tako, da mora vse postopke odločanja o sklepanju pravnih poslov dokumentirati tako, da je mogoča njihova rekonstrukcija. Iz povedanega sledi, da podatki iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je izdelal organ sam ali v sodelovanju z drugim organom v zvezi z unovčitvijo njegovih lastnih terjatev v morebitnih postopkih zaradi insolventnosti pri družbah SET d.o.o., PAPIR SERVIS d.o.o., Ljubljana, SALOMON d.o.o. Ljubljana in DELO-TČR d.d., Ljubljana ali katerih koli drugih družb, izhajajo iz delovnega področja organa, ki je v javnem interesu in ga organ opravlja na podlagi javnega pooblastila (ZUKSB). Po mnenju prosilca zgolj popolna transparentnost v obliki preglednosti, gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti poslovanja omogoča javni nadzor nad opravljanjem dejavnosti organa (podeljena z zakonom) in izvrševanjem javnih pooblastil. Že zato, ker je bil organ ustanovljen s proračunskimi sredstvi Republike Slovenije in ker je treba omogočiti javni nadzor nad transparentnostjo porabe javnih sredstev, je nujno, da zgoraj omenjeni podatki ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Zaprošene informacije v zvezi z unovčenjem terjatev organa v morebitnih insolventnih postopkih ne morejo imeti narave poslovne skrivnosti niti iz razloga, ker Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) določa, da so podatki o vodenju stečajnih postopkov javni, kakor so javne objave tudi letnih poročil (bilance stanja in izkaz poslovnega izida) po ZGD-1. Objavljanje sklepov sodišč, rednih in izrednih poročil stečajnih upraviteljev na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) je ena izmed glavnih značilnosti stečajnega postopka, saj slednje dodatno prispeva k doseganju načela enakega obravnavanja upnikov in zagotavljanja najboljših pogojev za njihovo poplačilo (46. in 7. člen ZFPPIPP). Prosilec je še poudaril, da zahtevane informacije vplivajo na porabo javnih sredstev oziroma so povezane z opravljanjem javne funkcije organa. Delovanje organa brez kakršnega koli dvoma predstavlja porabo javnih sredstev na podlagi javnega pooblastila (ZUKSB), kar pomeni javno funkcijo. Informacije o javni porabi pa so, četudi bi šteli, da gre res za poslovne skrivnosti, absolutno javne. Zaradi povedanega je organ s tem, ko je zmotno menil, da se lahko v konkretnem primeru sklicuje na varovanje poslovne skrivnosti, zmotno uporabil 6. člen ZDIJZ, ker pri presoji ni upošteval tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec meni, da je v obravnavanem primeru podan tudi javni interes. Prosilec je zaključil, da vse kar želi, je pridobiti podatke o tem kaj je organ do sedaj storil, da bi upravičil svojo vlogo, ki mu je zaupana z zakonom. V zvezi s tem se organ ne more sklicevati na poslovno skrivnost.Organ je z dopisom z dne 3. 4. 2017, brez številke, poslal pritožbo prosilca s prilogami v odločanje IP.Pritožba je delno utemeljena. IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa. V izpodbijani odločbi je sicer organ navedel, da z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar pa se do njih ni konkretno opredelil. Zaradi navedenega je IP z namenom razjasnitve dejanskega stanja dne, 16. 5. 2017 pri organu opravil ogled in camera , na podlagi 11. čl. ZInfP in pozval organ, da se opredeli do obstoja dokumentov, ki so v zvezi z unovčitvijo terjatev v postopkih zaradi insolventnosti za kreditne pogodbe, ki jih je navedel prosilec. Organ je primarno pojasnil, da glede na postavljeno zahtevo prosilca, »da želi vse dokumente v zvezi z unovčitvijo terjatve«, po njegovi oceni v ta okvir sodijo vse kreditne pogodbe, ki se nanašajo na posamezen subjekt, saj jih organ obravnava celostno in ne samo po posamezni kreditni pogodbi. V primeru Delo- TČR je organ podal predlog za stečaj, ki torej zajema več kreditnih pogodb (tri), torej ne samo tiste, ki jo je prosilec navedel. IP je tako ugotovil, da organ v zvezi z zahtevo prosilca razpolaga z naslednjimi informacijami, ki so vezane na zgoraj navedeno kreditno pogodbo št. 3041409, ki sta jo dne, 23.11. 2006 sklenila DELO - TČR d.o.o. in kreditodajalec ABANKA VIPA d.d., za znesek kredita v višini 1.587.968,84 EUR, in je predmet presoje IP: 1.1. Izvršba – (po kreditni pogodbi št. 3041409 Abanka Vipa d.d.)
Predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova proti dolžnikom Delo-TČR d.d., Papir servis d.o.o. in Krater d.o.o. z dne 10. 2.2017,
Sklep o izvršbi z dne 17.3.2017.
1.2. Stečaj
Predlog za začetek stečajnega postopka 19.10.2016,
Ugovor dolžnika zoper predlog upnika za začetek stečajnega postopka z dne 1.12.2016,
Zapisnik naroka z dne 20.12.2016,
Sklep sodišča o zavrnitvi predloga z dne 23.12.2016,
Pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom Delo-TČR z dne 11.1.2017,
Sklep Višjega sodišča z dne 22.3.2017.
1.3. Pregled prilivov iz unovčenih menicOrgan je pojasnil, da v času vložene zahteve postopek na sodišču še ni bil končan, zato bi v tej fazi bilo razkrito, kakšni so argumenti organa v postopku. V trenutni fazi postopka pa za organ ni ovir za razkritje zgoraj navedenih dokumentov. Organ je nadalje pojasnil, da so poleg zgoraj navedenih dokumentov v okviru Dela - TČR nastali izključno še naslednji dokumenti: dva akcijska načrta z dne 13.10.2016 in 1.12. 2016 ter sklepa kreditnega odbora z dne 13.10.2106 in 1.12.2016, vendar se ti dokumenti ne nanašajo le na Delo - TČR, temveč še na druge subjekte: Papir servis, Set d.o.o., Salamon d.o.o. Organ je opozoril, da dokumenti predstavljajo njegovo poslovno skrivnost, saj izkazujejo strategijo prodaje oziroma unovčevanja terjatve, vsebujejo prenosne vrednosti in tudi aktualne knjigovodske vrednosti terjatev. Iz dokumentov se vidi, kakšno vrednost organ pričakuje za poplačilo, kar pomeni, da z razkritjem teh podatkov, nihče ne bi ponudil višje cene, kar je slabo za javna sredstva in po oceni organa to ni v javnem interesu. Drugega dokumenta organ glede Dela-TČR v času odločanja v postopku po ZDIJZ ni imel oziroma ga še vedno nima. To pomeni, da na vprašanje prosilca glede uvedbe stečajnega postopka zoper Delo – TČR, drugega dokumenta, kot zgoraj navedenih, ni. Organ je ob tem pojasnil, da se je v zgoraj navedenem sklepu odločil, da bo zoper zgoraj navedene subjekte začel postopek izterjave, ob tem je odpovedal kreditno pogodbo za družbo Salamon d.o.o. Na podlagi odpovedi je družba Salamon d.o.o. poslala predlog sporazuma o dokončnem poplačilu dolga, ki ga je do konca leta 2016 tudi poplačala, zato je organ dne, 4.1.2017 izdal obvestilo o poplačilu dolga. Organ glede objave podatkov za družbo Salamon pove, da je za njih terjatev zaprta. IP ugotavlja, da prosilec sicer eksplicitno ni navedel kreditne pogodbe za družbo Salamon d.o.o., je pa posebej vprašal za morebitno uvedbo stečajnega postopka tudi zoper družbo Salamon d.o.o., zato organ meni, da je dokument o poplačilu terjatev z dne 4.1.2017, odgovor na vprašanje, saj izkazuje, da organ ne more več voditi postopka izterjave. Zato ni ovir za razkritje tega dokumenta. Drugi dokumenti glede družbe Salamon d.o.o. niso bili predmet zahteve prosilca, zato tudi niso predmet presoje v tem postopku. Glede dokumentov, ki se nanašajo na kreditne pogodbe za Papir Servis, prosilec jih je navedel tri (kreditna pogodba št. LD1219400062, ki sta jo dne 13. 7. 2012 sklenila PAPIR SERVIS, d.o.o. in kreditodajalec NLB d.d., za znesek kredita v višini 500.000,00 EUR, kreditna pogodba št. 3041328, ki sta jo dne 28. 11. 2012 sklenila PAPIR SERVIS, d.o.o. in kreditodajalec NLB d.d., za znesek kredita v višini 1.754.000,00 EUR, kreditna pogodba št. 3041328, ki sta jo dne 20. 11. 2006 sklenila PAPIR SERVIS, d.o.o. in kreditodajalec ABANKA VIPA d.d., za znesek kredita v višini 1.632.302,49 EUR), kar pomeni, da so samo morebitni dokumenti v zvezi z navedenimi kreditnimi pogodbami predmet presoje, ne pa glede drugih kreditnih pogodb, ki so bile prav tako prenesene na organ. Enako velja za družbo Set. Tudi za družbo Set je bilo prenesenih več kreditnih pogodb na organ, ki pa niso vse predmet presoje v tem postopku, saj jih prosilec ni navedel oziroma je navedel kreditno pogodbo št. 6604639, ki sta jo dne 27. 9. 2005 sklenila SET, d.o.o., in kreditodajalec NLB d.d., za znesek kredita v višini 2.650.000,00 EUR. Organ je pojasnil, da se pri unovčenju terjatve oziroma pri predlogih za začetek izvršilnega postopka odloči primarno za tiste kreditne pogodbe, ki imajo nesporni izvršilni naslov. Organ je torej zoper družbi Papir servis in Set že sprožil izvršilne postopke in unovčenje menic, vendar po drugih kreditnih pogodbah, ki niso predmet presoje IP. Glede na navedeno je IP ugotovil, da organ ne razpolaga z dokumenti, ki bi se nanašali na zgoraj navedene kreditne pogodbe za družbi Papir servis in Set. Organ je v okviru unovčenja vseh terjatev, ki se nanašajo na Papir servis in Set, ki sta obe invalidski podjetji, presojal tudi možnost za vložitev predloga za stečaj zoper zgoraj navedena subjekta, to izkazuje z dopisi z dne 8.12.2016 in 20.2.2017, naslovljenimi na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v zvezi s pobudo za nadzor in odgovor ministrstva z dne, 22.2.2017. Na podlagi te odločitve bi lahko organ zaprosil Vlado RS za izdajo predhodnega soglasja k predlogu za vložitev stečajnega postopka, kar je pogoj v primeru invalidskih podjetij. Organ ne vidi ovir za razkritje teh dokumentov, saj gre zgolj za poizvedbo, ali imata družbi Papir servis in Set še izpolnjene zakonske pogoje za invalidsko podjetje. Glede na pojasnilo IP, da so predmet presoje izključno dokumenti, ki so vezani na v zahtevi prosilca naštete kreditne pogodbe, se je organ na ogledu in camera zavezal, da bo še enkrat pogledal, ali razpolaga z dokumenti, ki se nanašajo na unovčenje teh kreditnih pogodb. Organ je z dopisom z dne 23. 5. 2017 sporočil, da ne obstaja nobena dodatna dokumentacija. Zaradi morebitnega vpliva te odločbe na pravice in pravne koristi družb, na katere se nanašajo dokumenti v zvezi s kreditnimi pogodbami, navedenimi v zahtevi prosilca, je IP, z dopisi z dne 5. 6. 2017, št. 090-75/2017/6 in 7, pozval v postopek družbi Delo – TČR in Salamon, da se po določilu 43. in 44. člena ZUP, vključita v postopek kot stranski udeleženki tako, da se do konkretne zahteve oziroma pritožbe lahko opredelita. Na poziv IP je družba Delo – TČR d.d. odgovorila z dopisom z dne 14. 6. 2017, v katerem je sporočila, da vstopa v postopek kot stranski udeleženec in navedla, da zahtevane informacije predstavljajo poslovno skrivnost po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 in s tem izjemo po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na poziv IP je odgovorila tudi družba Salamon d.o.o., z dopisom z dne 14.6.2017, v katerem je prav tako sporočila, da vstopa v postopek kot stranski udeleženec in navedla, da zahtevane informacije predstavljajo poslovno skrivnost po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 in s tem izjemo po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo poslovne skrivnosti iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na ogledu in camera je organ pojasnil, da vztraja pri izjemi poslovne skrivnosti le v delu, ki se nanaša na dva akcijska načrta z dne 13.10.2016 in 1.12. 2016 ter sklepa kreditnega odbora z dne 13.10.2106 in 1.12.2016, zato se je IP v nadaljevanju primarno ukvarjal z vprašanjem obstoja te izjeme le v navedenem delu. IP je na ogledu in camera vpogledal v navedene dokumente in prevzel Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti z dne 18. 4. 2014, na katerega se je v izpodbijani odločbi skliceval organ. Pravilnik v 7. členu natančno določa, kaj predstavlja poslovno skrivnost organa, v okviru katerega je navedeno tudi »strategije upravljanja posameznih terjatev«, ki so predmet presoje v obravnavanem primeru, zato je tudi po oceni IP izpolnjen subjektivni kriterij varovanja poslovne skrivnosti po prvem odstavku 39. člena ZGD-1. Ob tem IP ugotavlja, da niso podani pogoji iz tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, saj ne gre za informacije, ki so že po zakonu javne. Za razkritje tudi ni izkazan javni interes, temveč je ravno nasprotno. Javni interes je, da se doseže cilj, zaradi katerega je bil organ ustanovljen, to je gospodarna uporaba javnih sredstev, pospeševanje kreditiranja nefinančnega sektorja, zagotovitev pogojev za odprodajo kapitalskih naložb države v bankah. Tega pa zagotovo ni mogoče doseči z razkrivanjem »notranjih informacij« o načrtih in strategiji glede odprodaje terjatev, saj bi se organu s tem onemogočilo doseči najvišjo možno unovčljivo vrednost odkupljenih sredstev, kar bi bilo nedvomno slabo za javna sredstva in torej v nasprotju z javnim interesom. IP je torej v tem delu sledil pojasnilu organa, da informacije o »načrtu« upravljanja s terjatvami predstavljajo izjemo poslovne skrivnosti po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP nadalje ugotavlja, da je organ na ogledu in camera sicer navedel, da ne vidi več ovir za razkritje zgoraj navedenih informacij v zvezi z unovčenjem v zahtevi prosilca navedenih kreditnih pogodb in dokumentov, ki se nanašajo na vprašanje v zvezi s stečajnim in izvršilnim postopkom, z izjemo dveh akcijskih načrtov in sklepov kreditnega odbora, vendar pa sta se v tem delu sklicevala na obstoj poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju stranska udeleženca, zato se je IP v nadaljevanju opredelil do vprašanja, ali so izpolnjeni zatrjevani pogoji iz drugega odstavka 39. člena ZGD-1. Pri uporabi navedene določbe je treba upoštevati namen varovanja poslovne skrivnosti, ki je v varstvu konkurenčne prednosti podjetja, zato je treba izkazati, kako bi bilo z razkritjem podatkov lahko občutno poseženo v konkurenčno prednost stranskih udeležencev v primerjavi z ostalimi subjekti, česar stranska udeleženca nista dokazala, oziroma nista izpolnila dokaznega bremena in nista z ničimer konkretno utemeljila, zakaj bi razkritje podatkov škodovalo njuni konkurenčni prednosti oziroma svobodnemu nastopanju na trgu, tega pa ni ugotovil niti IP. Zgolj pavšalno sklicevanje na zakonsko določbo pa ni dovolj za obstoj poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1. Glede na navedeno IP ugotavlja, da izjema iz druge točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v tem delu ni podana. IP ob tem še poudarja, da so predmet presoje dokumenti, ki so povezani z unovčenjem kreditov, ki so bili kot slabe terjatve preneseni na organ. Zakonodajalec je z določbo v petem odstavku 6.a člena ZDIJZ določil, kateri podatki[1] iz kreditov neplačnikov kot tvegane postavke, ki se vodijo kot slabitve bank in so bili preneseni na organ, sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja. Test tehtanja med poslovno skrivnostjo poslovnih subjektov in javnim interesom je v tem delu tako izvedel že zakonodajalec. Zato samo dejstvo »obstoja« kredita, njegova višina, zavarovanje, itd., že iz tega razloga ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti stranskih udeležencev, saj so ti podatki javni že po zakonu. Ker je eden izmed ciljev organa tudi, da izvede ukrepe za krepitev stabilnosti bank tako, da se zagotovi gospodarna uporaba sredstev proračuna in njihova povrnitev, je povsem logično, da mora organ za unovčenje prenesene »slabe« terjatve izvesti določena dejanja, npr. podati predlog za izvršbo, stečaj, prodaja menic, prodaja terjatev, ipd.. Zaradi navedenega tovrstne informacije nikakor ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti stranskih udeležencev, katerih dolg je s prenosom na organ prevzela država oziroma davkoplačevalci. Od organa se torej pričakujejo določene aktivnosti, ki bi oz. bodo povrnila sredstva državi, zaradi česar je podan tudi javni interes, zato postopki, ki jih vodi organ zoper dolžnike »slabih« terjatev, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti stanskih udeležencev. Ob tem pa ne gre prezreti tudi 122. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki določa obseg informacij, ki jih je treba v zvezi s posameznim postopkom zaradi insolventnosti javno objaviti na spletnih straneh (AJPES). Glede na navedeno IP ugotavlja, da zahtevane informacije ne izpolnjuje kriterijev za obstoj poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. členu ZGD-1. IP je pri odločanju o zadevi po uradni dolžnosti ugotavljal tudi obstoj drugih izjem od prostega dostopa po 1. odst. 6. člena in 5. a členu ZDIJZ. Pri tem je ugotovil, da se v zgoraj navedenih dokumentih, nahajajo tudi varovani osebni podatki iz tretje točke prvega odst. 6. člena ZDIJZ. Slednja kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8., 9. in 10. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Osebni podatki se v skladu s 16. členom ZVOP-1 lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja. Med varovane osebne podatke tako ne sodijo imena in priimki javnih uslužbencev, izvršiteljev in funkcionarjev (sodnikov), saj so na zahtevanih dokumentih navedeni v okviru izvajanja javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov je 3. odstavek 6. člena ZDIJZ. Ne obstaja pa zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov, in sicer imen in priimkov podpisnikov dopisa organa ter elektronski naslov in tel. št. osebe, navedenih na dopisu organa ter osebe, ki po pooblastilu zastopa organ, saj te posamezniki niso hkrati zakoniti zastopniki organa. Za te osebne podatke ne obstaja nobena pravna podlaga, ki bi omogočala njihovo javno razkritje. IP je z vpogledom v zahtevane informacije ugotovil, da je te osebne podatke s prekritjem mogoče iz zahtevanih dokumentov izločiti, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost (7. člen ZDIJZ), zato je odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, pritožbo prosilca pa tudi v tem delu kot neutemeljeno zavrnil.Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena, saj je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil pravni predpis, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe posredovati dokumente, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalih delih (ker je ugotovil obstoj izjeme poslovne skrivnosti in varstva osebnih podatkov), je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe).Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:.Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Alenka Žaucer, univ. dipl. prav. svetovalka informacijske pooblaščenke Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka[1] Peti odst. 6. čl. ZDIJZ: prosto dostopne informacije javnega značaja za vsak posamezni kredit: iz pogodb o sklenjenih poslih: vrsta in vrednost posla, kreditodajalec, kreditojemalec, in sicer firma in sedež pravne osebe, datum sklenitve pogodbe; iz dokazil o zavarovanju: vrsta in predmet zavarovanja in iz pogodbe o prevzemu terjatev med banko in DUTB: firma in sedež banke in neplačnika in končna bruto izpostavljenost do posameznega neplačnika na dan prenosa na DUTB.
