Delić Anuška-novinarka Dela - Fakulteta za upravo
+ -Številka: 090-74/2017
Kategorije: Kršitev postopka, Mediji
POVZETEK:Prosilka (novinarka) je vložila pritožbo skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje. Organ je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnil, pritožbo pa zavrgel, ker je bila vložena prepozno. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da prosilka ni navedla opravičenih vzrokov za vrnitev v prejšnje stanje in da je bila odločba pravilno vročena, zato je organ ravnal pravilno, ko je pritožbo zavrgel.ODLOČBA:Številka: 090-74/2017/4Datum: 19. 6. 2017 Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/15-Odl. US in 102/15-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi novinarke Anuške Delić, Delo d.d., Dunajska cesta 5, Ljubljana (v nadaljevanju: prosilka) z dne 17. 3. 2017 zoper sklep št. 90000-4/2015-42 z dne 2. 3. 2017, Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani, Gosarjeva ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbo prosilke zoper sklep Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani št. 90000-4/2015-42, o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, se zavrne.2. Pritožbo prosilke zoper sklep št. 90000-4/2015-42, Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani o zavrženju pritožbe zoper odločbo Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani št. 9000-4/2015-27, se zavrne.3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e v :Prosilka je dne 16. 2. 2017 vložila pritožbo in predlog za vrnitev v prejšnje stanje zoper odločbo organa št. 9000-4/2015-27 z dne 20. 1. 2017, s katero je organ zavrnil dostop do zahtevanih avtorskih pogodb z zahtevo z dne 10. 3. 2015. Prosilka je navedla, da prosi za vrnitev v prejšnje stanje, ker v času vročitve odločbe št. 9000-4/2015-27 z dne 20. 1. 2017 ni bila prisotna na delovnem mestu (kamor je bila odločba vročena) in jo je osebno prevzela šele 14. 2. 2017. Po navedbah prosilke je odločbo organa prevzelo »Delovo vložišče«, kar potrjuje tudi podpis na prevzemnici, ki ni prosilkin. Prosilka naj bi odločbo dejansko prejela dne 14. 2. 2017, ko je prvič po daljši odsotnosti zaradi porodniškega in materinskega dopusta (od 16.2.2016 do 14. 2. 2017), prišla na delovno mesto. Navaja, da je konec januarja prejela sporočilo iz vložišča, da so prejeli pošiljko »ene univerze«, ki je bila naslovljena nanjo. Navaja, da tedaj ni vedela, za katero zadevo gre. Razloge za vrnitev v prejšnje stanje je prosilka utemeljevala s tem, da je bila v času, ko so jo iz vložišča obvestili o prispeli pošiljki (odločbi organa), na smučanju, kasneje pa je uvajala otroka v vrtec, kar ji je preprečilo, da bi pošiljko prevzela prej. Organ je s sklepom št. 90000-4/2015-42 z dne 2. 3. 2017 zavrgel pritožbo prosilke in zavrnil predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Na podlagi podpisane vročilnice je organ ugotovil, da je bila odločba št. 9000-4/2015-27, vročena na naslov Anuška Delić, Delo d.d., Dunajska cesta 5, 1000 Ljubljana, dne 23. 1. 2017. Organ je ugotovil, da je rok za vložitev pritožbe potekel 7. 2. 2017, medtem ko je pritožbo (skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje) prosilka vložila dne 16. 2. 2017, torej prepozno. Pri presoji utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje je organ ugotovil, da je rok za uporabo določbe po drugem (oziroma tretjem) odstavku 103. člena ZUP iztekel dne 10. 2. 2017, zato je presojal utemeljenost pritožbe z vidika pogojev po prvem odstavku 103. člena ZUP, po katerem mora stranka izkazati opravičljive razloge za zamudo roka. Glede tega je organ ugotovil, da prosilka opravičljivih razlogov za zamudo ni izkazala. Navedel je, da se skladno s prakso Vrhovnega sodišča kot opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko štejejo le okoliščine, ki jih stranka ni mogla predvideti, niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi (sodba X Ips 283/2006 z dne 21. 5. 2009). Dalje navaja, da tudi po presoji Upravnega sodišča odsotnost npr. zaradi odhoda v tujino in ko je pisanje prevzel pooblaščenec za vročanje, pa o pošiljki stranke ni obvestil pravočasno, ne pomeni opravičljivega razloga za zamudo (sodba II U 489/2013, 23. 4. 2014). Organ utemeljuje, da je okoliščine, ki jih prosilka navaja (uvajanje otroka v vrtec, dojenje, smučanje), mogoče objektivno predvideti in načrtovati. Dalje tudi utemeljuje, da bi lahko odločbo organa pričakovala, saj ji je bila vročena odločba IP z dne 20. 12. 2016, s katero je bila zadeva organu vrnjena v ponovno odločanje z navodilom, da organ odloči v 30 dneh od vročitve, zato je izdajo odločbe organa bilo mogoče pričakovati konec januarja 2017. Na podlagi navedenih okoliščin je organ zaključil, da je nastopila zamuda roka po njeni krivdi in ne iz objektivno opravičljivih razlogov, zato je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnil. Organ še dodaja, da je bila odločba prosilki vročena na naslov, ki ga je navedla že v vlogi z dne 10. 3. 2015, organu pa nikoli ni sporočila spremembe naslova za vročanje. Pošiljko je dejansko sprejela pooblaščena oseba za sprejem pošte pri Delu d.d.. Rok za vložitev pritožbe je potekel 7. 2. 2017, prosilka pa je pritožbo vložila 16. 2 2017, kar je bilo očitno prepozno, zato je organ pritožbo zavrgel.Prosilka se je pritožila zoper sklep o zavrženju pritožbe in zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje dne 17. 3. 2017. Prosilka navaja, da organ neutemeljeno zavrača njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Utemeljuje, da organ s tolmačenjem, da bi svoj materinski dopust lahko bolje načrtovala, neupravičeno posega v izvrševanje njene pravice do materinskega dopusta. Dalje navaja, da pri njenem delodajalcu oseba, ki je prevzela pošiljko, ni bila njena pooblaščenka, saj, da ni nikogar pooblastila za vročanje. Trdi, da je bila odločba nepravilno vročena. Slednje utemeljuje z navedbo, da je njen delodajalec priporočeno pošto zanjo v času, ko je bila na materinskem dopustu in je bila naslovljena nanjo, zavračal, kar naj bi izhajalo iz elektronskega pisma, priloženega predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. IP je v pozivu z dne 21. 4. 2017 pozval organ, da mu posreduje še kopijo vročilnice in odločbe št. 9000-4/2015-27 z dne 20. 1. 2017, ter za pojasnilo glede pravilnosti vročanja v konkretnem primeru. Organ je dopisu št. 061-2/2017-2 z dne 25. 4. 2017 priložil zahtevane dokumente in pojasnil, da je bila odločba vročena na isti naslov, kot ga je navedla prosilka v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje z dne 16. 2. 2017 in v odgovoru na tožbo Fakultete za upravo UL zoper odločbo IP z opravilno številko I U 900/2016 z dne 11. 11. 2016, kot tudi v odgovoru IP na pripravljalno vlogo tožeče stranke z dne 11. 11. 2016 (št. 090-137/2015/38 z dne 28. 11. 2016). Pritožba ni utemeljena.IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilka izpodbija in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP uvodoma pojasnjuje, da je predmet presoje v konkretnem primeru le zakonitost sklepa o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje in sklepa o zavrženju zaradi neizpolnjevanja procesnih predpostavk. V predmetni odločbi torej IP ni meritorno presojal odločbe organa 9000-4/2015-27 z dne 20. 1. 2017.1. Glede sklepa o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje (1. tč. izreka te odločbe)Pogoje za vrnitev v prejšnje stanje določa ZUP v 103. členu. Ta med drugim določa, da se stranki, ki je iz opravičenih vzrokov zamudila rok ali narok ali kakšno drugo dejanje postopka in ga zaradi tega ne more več opraviti, na njen predlog dovoli vrnitev v prejšnje stanje. IP je sledil organu, ki je pravilno ugotovil, da pogoji za vrnitev v prejšnje stanje v konkretnem primeru niso izpolnjeni. Organ je namreč pravilno ugotovil, da prosilka ni izkazala, da bi rok za vložitev pritožbe zamudila iz opravičenih razlogov v skladu s prvim odstavkom 103. člena ZUP. IP pritrjuje odločitvi organa, ki je podprta s sodno prakso, da v konkretnem primeru prosilka ni izkazala opravičenih razlogov za zamudo roka, saj bi okoliščine, ki jih je navedla, lahko predvidela oziroma načrtovala. Dopust, porodniška odsotnost in uvajanje otroka v vrtec se ne morejo šteti za opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje po 103. členu ZUP.Skladno z navedenim je IP pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga vrnitev v prejšnje stanje zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP (prva točka izreka te odločbe). 2. Glede sklepa o zavrženju pritožbe (2. tč. izreka te odločbe)IP ugotavlja, da je v konkretnem primeru organ pritožbo z izpodbijanim sklepom zavrgel, ker je bila ta vložena prepozno. V konkretnem primeru je sporno, ali je bila odločba pravilno vročena, saj je od tega odvisen trenutek, ko je pričel teči rok za vložitev pritožbe. Postopek dostopa do informacij javnega značaja je poseben upravni postopek, ki se izvaja na podlagi ZDIJZ, subsidiarno (za vprašanja, ki v ZDIJZ niso urejena), pa se uporablja ZUP. Slednje velja tako za postopek do izdaje odločbe (prvi odstavek 21. člena ZDIJZ), kot tudi za postopek s pritožbo (četrti odstavek 27. člena ZDIJZ). Ker ZDIJZ posebnih postopkovnih pravil glede vročanja ne vsebuje, je torej treba upoštevati pravila za vročanje, kot jih določa ZUP. Ta v prvem odstavku 87. člena pravi, da se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni, pri čemer se za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s 86. členom tega zakona. Drugi dokumenti se vročajo v skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve. O vročitvi je treba obvestiti organ, ki je vročitev odredil, z vročilnico (drugi odstavek 87. člena ZUP). Vročilnico podpišeta prejemnik in vročevalec. Prejemnik sam z besedami napiše na vročilnici datum prejema (prvi odstavek 97. člena ZUP). Navedeno velja tudi za fizično vročanje dokumentov iz prvega odstavka 87. člena ZUP pravnim osebam, ki se opravi po tretjem odstavku 91. člena ZUP, ki določa, da če državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, pravne in fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti, nimajo varnih elektronskih predalov, se jim dokumenti fizično vročajo tako, da se izročijo uradni osebi oziroma osebi, ki je določena za sprejemanje dokumentov, če ni za posamezne primere določeno drugače (VSRS Sklep I Up 326/2015 z dne 17. 2. 2016, odst. 9). Katera oseba je v primerih vročanja po tretjem odstavku 91. člena ZUP določena oziroma pooblaščena za sprejem dokumentov, določi s svojimi pravili pravna oseba, vročevalec pa je dolžan ugotoviti, ali je oseba, ki bi želela sprejeti dokument, za to določena oziroma pooblaščena. Če to ugotovi, se prav tako izdela tudi vročilnica, ki jo podpiše navedena oseba v imenu pravne osebe. (VSRS Sklep I Up 326/2015 z dne 17. 2. 2016, odst. 10) Taka vročilnica pa je bila izdelana tudi v obravnavani zadevi.IP ugotavlja, da je bila v konkretnem primeru prvostopenjska odločba, v zvezi s katero je bil izdan izpodbijani sklep, fizično vročena na naslov, ki ga je v zahtevi navedla prosilka, torej na Anuška Delič, Delo d.d., Dunajska 5, 1000 Ljubljana. Na vročilnici za prevzem pošte pa je podpisana oseba, ki je s strani družbe Delo d.d. določena za prevzem pošiljk. Nadalje IP ugotavlja, da je prosilka v vseh vlogah, ki jih je naslovila na organ, navajala, da zahteva informacije kot novinarka medijske hiše Delo d.d.. Iz dosedanjih vlog prosilke (na kar se je skliceval tudi organ), ni izhajalo, da bi prosilka informacije zahtevala v svojem lastnem imenu, kot fizična oseba. Na vseh vlogah se je namreč podpisala kot novinarka medijske hiše, poleg svojega osebnega imena in naziva, »novinarka«, pa je navedla tudi naziv pravne osebe – medijske hiše. To izhaja tudi iz naslova, ki ga je prosilka v svojih vlogah sama navajala kot naslov za vročanje – ni namreč šlo za njen osebni naslov (npr. naslov stalnega ali začasnega prebivališča), temveč je bil naveden naslov medijske hiše Delo, d.d. Iz vseh okoliščin konkretnega primera tako izhaja, da je novinarka v konkretnem primeru dokumente zahtevala v imenu medija. IP ob tem poudarja, da je v skladu z dikcijo iz 21. člena Zakon o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZMed) novinar po tem zakonu oseba, ki se ukvarja z zbiranjem, obdelavo, oblikovanjem ali razvrščanjem informacij za objavo prek medijev in je zaposlena pri izdajatelju, ali pa samostojno kot poklic opravlja novinarsko dejavnost (samostojni novinar). Sam pojem novinarstva je torej neločljivo povezan z delovanjem prek medijev. Tudi posebna pravica dostopa do informacij za medije po 45. členu ZMed je vezana na medij (ne gre torej za pravico, ki bi jo lahko uveljavljal novinar v svojem imenu, kot fizična oseba). Ob tem IP poudarja, da novinarji uživajo poseben položaj, ki se kaže preko uresničevanja pravice do svobode govora. V okviru odločanja na podlagi ZDIJZ po slovenskem pravnem redu navedena okoliščina sicer ni relevantna (vsak prosilec je v enaki meri upravičen dostopati do prosto dostopnih informacij javnega značaja), vendar pa status prosilca upošteva Evropsko sodišče za človekove pravice, ko presoja, ali je država posamezniku z zavrnitvijo (oziroma preprečitvijo) dostopa do informacij neupravičeno posegla v človekovo pravico do svobode govora po 10. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (sodba Magyar Helsinki Bizottság proti Madžarski, št. 18030/11). Izhajajoč iz vsega navedenega in upoštevaje dejstvo, da prosilka naslova za vročanje kljub osebnim okoliščinam, ki jih navaja (daljša odsotnost z delovnega mesta zaradi porodniškega dopusta), ni spremenila in organa o tem ni obvestila, IP ugotavlja, da je organ utemeljeno sklepal, da je prosilka dokumente zahtevala kot novinarka v imenu medija.Upoštevaje naravo vročilnice, ki je javna listina in kot taka dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa ter dejstva, da v postopku do izdaje izpodbijanega sklepa ni bilo ugotovljeno, da novinarka v konkretnem postopka dostopa do informacij javnega značaja ne bi nastopala v imenu medijske hiše, je treba ugotoviti, da je bila vročitev v konkretnem primeru opravljena pravilno.[1] V konkretnem primeru je kot prosilka nastopala novinarka v imenu medijske hiše Delo d.d., organ pa je do sedaj tudi (pravilno) vročal vse dokumente v zvezi z zahtevo prosilke na naslov medijske hiše. Vsakokrat je namreč dokumente prevzemalo vložišče pri Delu, torej oseba, ki je v skladu s 91. členom ZUP določena za prevzem pošte, kar je pravilno tudi, ko gre za vročitev na podlagi 87. člena ZUP pravni osebi. V skladu z zgoraj navedenim IP zaključuje, da je bila v konkretnem primeru odločba št. 9000-4/2015-27 z dne 20. 1. 2017 vročena pravilno, ker je bila stranka konkretnega upravnega postopka dostopa do informacij javnega pravna oseba, medijska hiša Delo d.d. in ne fizična oseba, Anuška Delić. Ker je bila torej odločba št. 9000-4/2015-27 z dne 20. 1. 2017 pravilno vročena dne 23. 1. 2017 je organ pravilno odločil, ko je pritožbo prosilke z dne 16. 2. 2017, z izpodbijanim sklepom zavrgel kot prepozno. Ker je bil torej izpodbijan sklep zakonit, je IP pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodil:Anže Novak, univ. dipl. prav.Asistent svetovalcaInformacijskega pooblaščencaInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. pravInformacijska pooblaščenka
[1] Podobno tudi sodba VDSS, Psp 578/2014, z dne 19.02.2015.