Prosilec - Elektro Ljubljana
+ -Številka: 090-73/2017
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval vsa obvestila konkretnemu uporabniku električnega priključka glede prekomerne in nenamenske porabe električne energije. Organ je prosilcu dostop zavrnil zaradi zlorabe pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da v konkretnem primeru ni prišlo do zlorabe pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ. Za zlorabo pravice gre namreč takrat, ko prosilec z več funkcionalno ali vsebinsko povezanimi zahtevami ohromi organ za izvrševanje njegovih javnopravnih nalog. IP je zaključil, da je bil izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, zato je pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, v svoji odločbi pa navedel pravilne razloge (zahtevan dokument je treba šteti kot izjemo v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).ODLOČBA:Številka: 090-73/2017/2Datum: 12. 5. 2017Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 17. 3. 2017, zoper odločbo družbe Elektro Ljubljana, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 30-1/2017-8386 z dne 6. 3. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbo prosilca z dne 17. 3. 2017 zoper odločbo družbe Elektro Ljubljana, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., št. 30-1/2017-8386 z dne 6. 3. 2017, se zavrne.2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je 23. 2. 2017 od organa zahteval vsa obvestila-opomine konkretnemu uporabniku glede prekomerne in nenamenske porabe električne energije, ki je v nasprotju s soglasjem, št. …, za priklop električnega priključka za parcelne št. … in …, vse k.o. …, ki je bilo izdano ….Organ je 6. 3. 2017 izdal odločbo, št. 30-1/2017-8386, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. Organ je v odločbi zapisal, da razpolaga z enim takim obvestilom oz. opominom stranki, zato je presojal, ali v omenjenem dokumentu obstajajo informacije, ki bi predstavljale izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja, predvsem ali so v dokumentih vsebovani osebni podatki, ki so varovani skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov oz. ali gre za poslovno skrivnost. Organ je ugotovil, da se obvestilo nanaša na področje izvajanja gospodarske javne službe in tako ne šteje kot poslovna skrivnost. Organ je tudi zaključil, vezano na odločbo IP, št. 090-19/2017/2 z dne 10. 2. 2017, izdano organu glede istega prosilca, v zvezi z istimi parcelami, da bi se z zakritjem varovanih osebnih podatkov obvestilo anonimiziralo, vendar zgolj iz razloga, ker po sodni praksi parcelne številke, ki so osnova za pridobitev dokumenta, ne sodijo med osebne podatke. Dejanske anonimnosti pa na tak način ni mogoče doseči. Organ je mnenja, da gre v konkretnem primeru za zlorabo pravice po 5. odstavku 5. člena ZDIJZ. Prosilec je v dveh povezanih zahtevkih (z dne 23. 12. 2016 in z dne 23. 2. 2017) z namenom pridobitve zasebnih podatkov posameznika, na način, kot sta bila postavljena zahtevka, torej vezana na konkretni nepremičnini in ne na osebne podatke posameznika, očitno namerno obšel zakonodajo, konkretno 3. točko 6. člena ZDIJZ. Na ta način bi prosilec vseeno prišel do osebnih podatkov posameznika, ki so sicer zakonsko varovani, in s tem kršil njegovo pravico do zasebnosti.Prosilec je 17. 3. 2017 zoper odločbo, št. 30-1/2017-8386 z dne 6.3. 2017 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložil pritožbo in navedel, da je bila odločitev organa v delu, ki se nanaša na zlorabo pravice napačna. Z zahtevkom z dne 23. 2. 2017 ni imel namena pridobiti zasebnih podatkov posameznika, prav tako jih nima namena zbirati, saj le-te lahko dobi v zemljiški knjigi, na podlagi parcelnih številk, ki so mu že znane. Prosilec je še navedel, da je kopijo obvestila za prekomerno in nenamensko porabo električne energije zahteval zaradi nadzora nad delom in pravilnostjo delovanja organa. Ob tem je še dodal, da je ravno organ uporabil in zlorabil njegove osebne podatke, saj je na soglasje za priključitev električne energije, št. …, brez njegove vednosti in privolitve navedel njegov naslov. Na kopiji soglasja, ki ga je zahteval kot informacijo javnega značaja, pa tega podatka prav tako ni zakril.Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato je pritožbo na podlagi 245. člena ZUP, 31. 3. 2016, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.Pritožba ni utemeljena.IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali zahtevan dokument, s katerim organ razpolaga in izpolnjuje vse zakonske kriterije za informacijo javnega značaja, predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja.Organ je dostop do dokumenta zavrnil, sklicujoč se na peti odstavek 5. člena ZDIJZ, ki določa, da lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in skladno s svojo prakso ugotovil, da pravica prosilca zahtevati informacije javnega značaja v obravnavanem primeru ni prišla v konflikt z nobeno pravico organa ali tretjih oseb. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora namreč vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo zahteve prosilca obravnaval skladno z določbami ZDIJZ (glej na primer odločbo IP, št. 090-117/2012/3 z dne 20. 6. 2012, št. 090-254/2015/2 z dne 26. 11. 2015, št. 090-19/2016 z dne 12. 5. 2016). Iz prakse IP izhaja torej, da gre za zlorabo pravice takrat, ko prosilec z več funkcionalno ali vsebinsko povezanimi zahtevami ohromi organ za izvrševanje njegovih javnopravnih nalog, do česar pa v konkretnem primeru ni prišlo. Organ je torej v konkretnem primeru napačno uporabil materialno pravo, ko je ugotovil, da so podani pogoji iz petega odstavka 5. člena ZDIJZ.IP je skladno z drugim odstavkom 247. člena ZUP po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretni zadevi morebiti podane izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.IP je vpogledal v zahtevani dokument in ugotovil, da vsebuje varovane osebne podatke ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere se zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Tak konkreten zakon je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, v nadaljnjem besedilu ZVOP-1), katerega namen je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Po pregledu vsebine zahtevanega dokumenta je IP ugotovil, da ta vsebuje osebne podatke o vložniku/uporabniku in podatke, na podlagi katerih je mogoče določiti identiteto uporabnika na način, ki ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (prim. 2. točka 6. člena ZVOP-1). Zaradi ugotovljenega obstoja varovanih osebnih podatkov v zahtevanem dokumentu, je IP v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov.Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljeno v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po 19. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Ta določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena zakona, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče: 1. na kopiji fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki, 2. v kopiji zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu.IP je ugotovil, da bi prekritje osebnih podatkov ogrozilo zaupnost varovanih informacij, saj bi bilo mogoče te podatke razbrati iz drugih informacij v dokumentu, zato v konkretnem primeru delni dostop na takšen način ni mogoč. Izvedba delnega dostopa v praksi ne predstavlja samo tehničnih težav ločevanja dostopnih od zavarovanih podatkov, temveč tudi vprašanje smiselnosti delnega dostopa. Če bi z uporabo instituta delnega dostopa prekrili vse varovane osebne podatke, ki jih vsebuje zahtevani dokument, ter tudi vse podatke, s pomočjo katerih bi bilo mogoče razbrati varovane osebne podatke, bi prosilec razpolagal zgolj z neizpolnjenim »obrazcem«, kar prosilcu ne bi prineslo nobenih smiselnih informacij in nobene dodane vrednosti, zaradi katere je vložil zahtevo za pridobitev zahtevanega dokumenta. IP je že večkrat ugotovil, da delni dostop ni smiseln, kadar bi tak dokument predstavljal zgolj »vzorec« dokumenta, ki bi bil brez posebne vrednosti za prosilca oziroma javnost (glej na primer odločbo IP, št. 090-93/2012/2 z dne 18. 4. 2012). Tudi Sodišče Evropskih skupnosti je odločilo, da delnega dostopa ni treba odobriti takrat, ko bi bil ta brez smisla, ko bi bili dostopni dokumenti brez posebne vrednosti za upravičenca (primer Olli Mattila v. Komisija in Svet EU, št. T-204/99, z dne 12. 7. 2001, ECR II-226). Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik. Če bi pri izvedbi delnega dostopa prekrili vse podatke na način, da bi preprečili ogrozitev zaupnosti varovanih informacij, bi zahtevani dokument ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubil svojo vrednost, zato za prosilca ne bi bil več smiseln.IP je ocenil, da v konkretni zadevi ni mogoče izvesti delnega dostopa, saj so informacije vsebinsko napisane tako, da ni mogoče odrediti delnega dostopa na način, ki bi prosilcu omogočil smiseln dostop do informacij in obenem ne kršil zaupnosti informacij. Delni dostop je torej nedopusten zaradi ogrozitve zaupnosti varovanih informacij, obenem pa zaradi popolne izgube vrednosti tudi ne bi bil smiseln za prosilca.Ob zaključku IP še pojasnjuje, da organ na soglasju za priključitev, št. …, ni navajal naslova posameznika, ampak lokacijo objekta, ki se priključuje. Organ je lokacijo navedenega objekta opredelil tako, da je navedel ime ulice in za katero številko se objekt nahaja. Iz navedenega razloga tudi IP opredelitev lokacije na tak način ni štel za osebni podatek, zaradi česar ga organ ni bil dolžan prekriti.Glede na vse navedeno je IP zaključil, da je bil izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, zato je pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, v svoji odločbi pa navedel pravilne razloge (zahtevan dokument je treba šteti kot izjemo v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO in 84/15 – ZZelP-J) oproščena plačila upravne takse.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,asistentka svetovalca pri IPMojca Prelesnik, univ. dipl. prav, informacijska pooblaščenka