Prosilec - Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij
+ -Številka: 090-70/2017
Kategorije: Javni uslužbenci in funkcionarji, Notranje delovanje organa
POVZETEK:IP je prejel pritožbo prosilca v zvezi z dostopom do poročila preiskovalne komisije o izrednem dogodku v ZPKZ Ljubljana in zapisnika o sestanku z dne 27. 1. 2017. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, ker z zapisnikom sestanka ne razpolaga, poročilo pa glede na vsebino predstavlja izjemo notranjega delovanja. IP je pritožbi prosilca delno ugodil, ker je ugotovil, da poročilo sicer izpolnjuje pogoje za obstoj izjeme po 11. tč. prvega dostavka 6. čl. ZDIJZ, vendar se v delu nanaša tudi na informacije, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev, in dostop do katerih se dovoli na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ. V delu, ki se nanaša na zapisnik sestanka, je IP pritožbo prosilca v celoti zavrnil, ker predmetni zapisnik ne obstaja.ODLOČBA:Številka: 090-70/2017/6Datum: 5. 5. 2017Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami), ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………(v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za pravosodje, Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, Generalni urad, Jesenkova ulica 3, 1000 Ljubljana, št. 090-3/2017/2 z dne 8. 3. 2017 (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O: 1. Pritožbi prosilca z dne 21. 3. 2017 zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, Generalni urad, št. 090-3/2017/2 z dne 8. 3. 2017, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe, v obliki fotokopije, iz »Poročila komisije za raziskavo okoliščin postopanja pravosodnih policistov ob izrednem dogodku napada na pooblaščene uradne osebe in poskusu pobega dveh pripornikov, št. 724-6/2013/6 z dne 10. 1. 2017«, posredovati naslednje dele poročila:- stran 1, razen tč. 3, ki se prekrije (podatki o pripornikih),- stran 9, samo prvi odstavek besedila zgoraj (ukrepanje pravosodnih policistov in predlog ukrepa zoper zaposlene).2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.OBRAZLOŽITEV:Prosilec je na organ dne 6. 2. 2017 naslovil zahtevo za posredovanje:1. Poročila preiskovalne komisije, ki je preiskovala izredni dogodek v ZPKZ Ljubljana, oddelek Novo mesto, ki se je zgodil 18. 12. 2016 (poskus pobega in napad na uradno osebo),2. Zapisnika sestanka, ki je bil 27. 1. 2017 v ZPKZ Ljubljana, oddelek Novo mesto: z generalnim direktorjem UIKS, direktorjem ZPKZ Ljubljana, V.O. Novo mesto, vodji sektorjev GU, vodji referata za varnost Ljubljana in oddelka Novo mesto in …………..Prosilec je dokumente želel prejeti v obliki fotokopije.O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-3/2017/2 z dne 8. 3. 2017 (dalje izpodbijana odločba), s katero je zahtevo v celoti zavrnil. Glede dokumenta pod tč. 1 zahteve prosilca organa navaja, da s tem dokumentom razpolaga, vendar ta predstavlja izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Poročilo preiskovalne komisije je dokument, ki je označen s stopnjo interno in ki je namenjen notranji rabi javnih uslužbencev organa. Vsebuje poročilo, ugotovitve in navodila v zvezi z delovanjem, njegovo razkritje zunanjemu krogu oseb pa bi lahko povzročilo motnje pri delovanju organa. Organ nadalje ugotavlja, da z zapisnikom sestanka, ki je bil dne 27. 1. 2017 v ZPKZ Ljubljana, oddelek Novo Mesto, ne razpolaga, saj navedeni zapisnik ne obstaja, zato ga prosilcu ne more posredovati. Zoper odločbo št. 090-3/2017/2 z dne 8. 3. 2017 (dalje izpodbijana odločba) je prosilec dne 22. 3. 2017 pri organu vložil pritožbo. Zatrjuje, da se organ v izpodbijani odločbi ni opredelil do vseh kriterijev, ki morajo biti izpolnjeni za obstoj izjeme od prostega dostopa po 11. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ampak se je nanjo le pavšalno skliceval, zato se odločbe ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. tč. drugega odstavka 237. čl. ZUP. Poleg tega organ v obrazložitvi navaja, da je dokument označen s stopnjo tajnosti interno, kar po mnenju prosilca nakazuje na poskus uporabe določbe 1. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki je organ sicer v obrazložitvi ni omenil in se vsebinsko ni opredelil do izpolnjenosti pogojev za uporabo te izjeme. Tudi iz tega razloga odločbe ni mogoče preizkusiti. Prosilec dalje navaja, da organ ni izkazal, kakšne motnje bi nastale z razkritjem zahtevanega dokumenta in gotovosti njihovega nastanka, čeprav je, po ustaljeni praksi IP in Upravnega sodišča, dokazno breme na njemu. Poleg tega bi moral organ, tudi če bi pravilno uporabil določbo 11. tč. prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, nadalje uporabiti še določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na obstoj izjeme od prostega dostopa po 11. tč. prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ dostop dovoli, če gre za podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Poročilo, ki ga je zahteval prosilec, se nanaša na konkreten dogodek, v katerem so bili udeleženi javni uslužbenci v neposredni zvezi z opravljanjem svoje zaposlitve. Preiskovalna komisija, ki je izdelala poročilo, je prav tako sestavljena iz javnih uslužbencev in njihovo delo v preiskavi sodi med njihove naloge iz delovnega razmerja. Prosilec zato meni, da bi moral organ dovoliti dostop do večjega dela dokumenta (prekriti bi smel le osebne podatke posameznikov (pripornikov), ki nista javna uslužbenca in sta bila vpletena v dogodek, ki ga obravnava poročilo). Prosilec dalje zatrjuje, da organ v izpodbijani odločbi ni izkazal, da bi bili izpolnjeni kriteriji za tajne podatke stopnje INTERNO, saj ni izkazal izpolnjevanje materialnega in formalnega kriterija za tajne podatke. Glede zapisnika sestanka z dne 27. 1. 2017 v ZPKZ Ljubljana, oddelek Novo mesto, prosilec ne verjame navedbam organa, da zapisnik ne obstaja. Sestanek je bil sklican s strani ZPKZ Novo mesto in je bil vpisan v dnevnem razporedu opravil oddelka Novo mesto. Na sestanku so bili prisotni vodilni delavci generalnega urada UIKS, direktor ZPKZ Ljubljana, vodstvo oddelka Novo mesto in trije pravosodni policisti. Prosilec je bil na sestanku prisoten in je podal svoja stališča do ugotovitev preiskovalne komisije, kot so mu bile predstavljene. Ker je šlo za uradni sestanek, na katerem so bili prisotni na eni strani vodilni delavci organa, na drugi strani pa delavci, zoper katere se vodijo delovnopravni postopki, prosilec meni, da je organ napačno ugotovil dejansko stanje in bi z nekakšnim zapisom sestanka z dne 27. 1. 2017 (četudi naslov dokumenta morda ni »zapisnik«) moral razpolagati. Ni namreč šlo za neformalni pogovor, ampak za uradno dejanje organa. Na podlagi vsega navedenega prosilec IP predlaga, da njegovi pritožbi ugodi, odpravi izpodbijano odločbo in organu naloži posredovanje zahtevanega poročila in zapisnika, podredno pa, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu v ponovno odločanje. Prosilec podredno in pod pogojem, da je zahtevano poročilo res označeno s stopnjo tajnosti INTERNO, predlaga umik stopnje tajnosti.Pritožbo prosilca je organ dne 3. 4. 2017, z dopisom št. 090-3/2017/7, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi. Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja je IP pri organu, dne 4. 5. 2017 opravil ogled brez prisotnosti strank (in camera), na podlagi 11. člena ZInfP. O tem je nastal zapisnik št. 090-70/2017/5.Pritožba je delno utemeljena. IP primarno ugotavlja, da v tem postopku ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ. 1. O zapisniku sestanka z dne 27. 1. 2017 v ZPKZ Ljubljana, Oddelek Novo mestoOrgan je zahtevo prosilca za posredovanje predmetnega zapisnika zavrnil, z obrazložitvijo, da z njim ne razpolaga. Prosilec v pritožbi organu oporeka in navaja, da temu težko verjame. Ker je šlo za uradni sestanek, na katerem so bili prisotni na eni strani vodilni delavci organa, na drugi pa delavci, zoper katere se vodijo delovnopravni postopki, prosilec meni, da je organ napačno ugotovil dejansko stanje in bi z nekakšnim zapisom sestanka z dne 27. 1. 2017 (čeprav naslov dokumenta morda ni »zapisnik«) moral razpolagati. Po mnenju prosilca namreč ni šlo za neformalni pogovor, ampak za uradno dejanje organa.V konkretnem primeru je torej sporen obstoj zahtevanega dokumenta. Na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija javnega značaja predstavlja informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani oblikiIP je v okviru ogleda in camera pri organu ugotovil, da organ z zapisnikom ali drugim vsebinsko istovrstnim dokumentom ne razpolaga. Kot je pojasnil organ, je navedeno dejstvo uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja preverila pri vodji oddelka za varovanje in pri generalnem direktorju organa, ki sta bila oba prisotna na sestanku in ki sta potrdila, da se zapisnik sestanka ni vodil in da posledično ne obstaja. Ob tem je organ še pojasnil, da sestanek dne 27. 1. 2017 ni bil izveden v zvezi s posameznim procesnim dejanjem v okviru določenega uradnega postopka, ampak je šlo za sestanek, na katerem so se dogovorili, kako naprej. Tudi sicer organ vztraja pri stališču, da ni nobene pravne podlage, ki bi določala, da bi se tovrstni zapisnik sestanka moral voditi.Na podlagi navedenega IP nima razumnega razloga, da bi dvomil o navedbah organa, da ta z zahtevanim zapisnikom ne razpolaga. K takšni ugotovitvi IP vodijo vsa izkazana dejstva (sestanek je bil sklican zaradi razjasnitve dogodkov in vprašanja, kako postopati naprej, sestanek ni bil del nobenega delovnopravnega ali kakšnega drugega formaliziranega postopka, organ je svojo odločitev, da zapisnik ne obstaja, oprl na neposredno izpoved dveh oseb, ki sta bili prisotni na sestanku in ki zatrjujeta, da se zapisnik ni vodil), kot tudi ugotovitev, da pravne podlage, ki bi določala, da se na tovrstnih sestankih mora voditi zapisnik, IP ni našel. Po drugi strani pa prosilec v pritožbi ni navedel nobenih dejstev in predlagal izvedbe dokazov, ki bi IP lahko vodili v drugačno sklepanje (npr. da je prosilec, ki je bil prisoten na sestanku, sam zaznal, da se je zapisnik pisal, kdo – katera oseba, naj bi zapisnik vodila, kje naj bi se tovrstni zapisnik hranil, koga – priče – naj IP v zvezi s tem še zasliši,..). Zgolj navedbe prosilca, da težko verjame, da organ z zahtevanim zapisnikom ne razpolaga, pa IP tudi ne morejo prepričati o tem, da organ prosilcu – in IP – obstoj zahtevanega zapisnika prikriva in s tem tvega tudi uvedbo postopka po prvem odstavku 15. čl. ZinfP.Na podlagi navedenih ugotovitev IP tako zaključuje, da je organ pravilno odločil, da zapisnik sestanka z dne 27. 1. 2017 v ZPKZ Ljubljana, Oddelek Novo mesto, ne obstaja. Izhajajoč iz navedenega je IP pritožbo prosilca v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. 2. O Poročilu preiskovalne komisije, ki je preiskovala izredni dogodek v ZPKZ Ljubljana, oddelek Novo mesto, ki se je zgodil 18. 12. 2016IP najprej ugotavlja, da v tem delu zahteve in pritožbe prosilca obstoj dokumenta ni sporen. Organ je predmetno poročilo IP v pritožbenem postopku tudi v celoti posredoval (gre za dokument št. 724-672013-6 z dne 10. 1. 2017, z naslovom Poročilo komisije za raziskavo okoliščin postopanja pravosodnih policistov ob izrednem dogodku napada na pooblaščene uradne osebe in poskusu pobega dveh pripornikov). Ker je organ v izpodbijani odločbi med drugim navedel, da je poročilo komisije dokument, ki je označen s stopnjo tajnosti interno in ki je namenjen rabi javnih uslužbencev organa, je IP najprej presojal obstoj izjeme varstva tajnih podatkov po 1. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je v pritožbi obstoju te izjeme namreč nasprotoval in navajal, da se organ v izpodbijani odločbi ni konkretno opredelil do zakonskih kriterijev za obstoj tajnih podatkov (do materialnega in formalnega kriterija). Na ogledu in camera je organ IP pojasnil, da samo poročilo nima oznake tajnosti po ZTP in da je v izpodbijani odločbi z navedbo, da gre za interni dokument, želel le pojasniti, da gre za dokument, ki je nastal v zvezi z notranjim delovanjem organa in ki ni namenjen nepooblaščenim osebam in javnosti. Naslovnik poročila je bil le generalni direktor uprave. Izhajajoč iz navedenega IP ugotavlja, da se organ ni skliceval na izjemo tajnih podatkov po 1. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. K takšnemu zaključku IP vodi tudi ugotovitev, da zahtevano poročilo, ki ga je IP prejel skupaj s spisom pritožbene zadeve, nima vidne oznake stopnje tajnosti, prav tako mu ni priložena pisna ocena škodljivih posledic. V konkretnem primeru izjema varstva tajnih podatkov posledično ni podana.Je pa IP v nadaljevanju presojal obstoj izjeme notranjega delovanja, na katero se je organ, v izpodbijani odločbi, primarno sklicaval pri zavrnitvi dostopa do zahtevanega poročila. Za zavrnitev dostopa do informacije s sklicevanjem na 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno izpolnjena naslednja pogoja:1. podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa in2. razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (t.i. specifični škodni test).Z navedeno izjemo se varuje t.i. notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organa« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. IP ugotavlja, da je v konkretnem primeru glede zahtevanega poročila prvi pogoj izpolnjen. Zahtevano poročilo je namreč nastalo v zvezi z notranjo preiskavo okoliščin dogodka napada na pooblaščene uradne osebe in je bilo namenjeno le generalnemu direktorju organa, torej je nastalo za interno rabo organa. Obravnavani dokument je bil dostopen le omejenemu krogu oseb in ga organ obravnava kot zaupnega v skladu s svojimi internimi pravili. Ob upoštevanju dejanske vsebine obravnavanega dokumenta IP ugotavlja, da gre za dokument za notranjo rabo organa, iz katerega izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To pa je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa. Glede obravnavanih dokumentov je torej nedvomno izpolnjen prvi pogoj, ki ga določa 11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.Za rešitev konkretne pritožbe je pomemben drugi pogoj, in sicer, da mora obravnavani dokument prestati še t.i. specifični škodni test, to pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje teh podatkov povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej. Kot izhaja iz prakse Vrhovnega sodišča,[1] že jezikovna razlaga 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kaže na to, da je možno zavrniti prosilcem dostop do zahtevane informacije iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa pod pogojem, da bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Motnje - pri delovanju organa - pomenijo (po Slovarju Slovenskega knjižnega jezika) pojav, ki ni usklajen s pravilnim, normalnim delovanjem (organa). Z resno ogroženostjo (po definiciji istega slovarja) je mišljena povzročitev stanja, ki je nevarno, neugodno za koga (organ). To pa pomeni, da je motnja procesa delovanja institucije po navedeni jezikovni razlagi bistveno nižja stopnja ogroženosti, ob kateri pa je po določbi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ že možno zavrniti zahtevo za dostop do zahtevane informacije. IP je za potrebe tega pritožbenega postopka tudi vpogledal v zahtevano poročilo in ugotavlja, da to, glede na vsebino, prestane tudi drugi pogoj za obstoj izjeme notranjega delovanja. Ob tem je v obravnavanem primeru treba kot posebno okoliščino upoštevati naravo dejavnosti organa in naravo dogodka, na katerega se zahtevano poročilo nanaša ter intenziteto škodljivih posledic, ki bi lahko nastale z razkritjem njegove vsebine. Gre namreč za poročilo komisije za raziskavo okoliščin postopanja pravosodnih policistov ob izrednem dogodku napada na pooblaščene uradne osebe in poskusu pobega dveh pripornikov. Na posebno naravo dejavnosti organa, v zvezi z izjemo notranjega delovanja, je v sodbi pod opr. št. IU 561/2015-18 opozorilo tudi Upravno sodišče RS, ki je navedlo, da bi IP pri presoji izjeme v konkretnem primeru moral upoštevati tudi dejstvo, da gre za zavod, ki izvršuje kazen zapora, izvrševanje kazenskih sankcij pa je zakonsko predpisano z Zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06, s spremembami in dopolnitvami, dalje ZIKS-1). IP je tako v obravnavanem primeru preučil tudi določbe ZIKS-1 in ugotovil, da iz 202. člena tega zakona, kot ena izmed temeljnih nalog organa, izhaja tudi skrb za zagotavljanje razvoja sistema varovanja zaprtih oseb. Namen prestajanja zaporne kazni je namreč ravno v omejitvi svobode gibanja obsojenih oseb, organ pa ima zakonsko dolžnost, da v skladu z zakonom izvršuje to omejitev in da v zvezi s tem izvaja vse ukrepe, tudi zagotavlja učinkovit sistem varovanja zaprtih oseb. Ker iz zahtevanega poročila izhaja tehnika in metodika dela organa v zvezi z varovanjem, gre za informacije, katerih javno razkritje bi nedvomno vplivalo na izvajanje zakonskih nalog organa in bi povzročilo motnje pri izvajanju teh nalog. Poročilo namreč podrobno opisuje dejanski potek dogodka v zvezi z varnostnim incidentom, pri čemer opisuje neskladja ravnanj pravosodnih policistov glede na določbe načrta varovanja. Kot je povedal organ na ogledu in camera je načrt varovanja interni akt organa, ki natančneje določa varnostne ukrepe in način varovanja posameznega zavoda, vsebino in obseg varnostnih ukrepov, naloge pri varovanju in izrednem varovanju, vrsto in način tehnične podpore, število pravosodnih policistov, varovano območje zavoda,..Ker se poročilo nanaša na konkreten varnostni incident, zelo podrobno vsebinsko popisuje, kako so pravosodni policisti ravnali in kako bi, glede na načrt varovanja, morali ravnati pri izvajanju posameznih postopkov. Izhajajoč iz navedenega je IP zaključil, da je v obravnavanem primeru izpolnjen tudi drugi pogoj za obstoj izjeme notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.Ker se je prosilec v pritožbi skliceval na 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in zatrjeval, da gre za podatke, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev, se je IP v nadaljevanju opredelil tudi do teh navedb. Po pregledu vsebine poročila IP ugotavlja, da se na vprašanje pravilnosti postopanja pravosodnih policistov, ki so javni uslužbenci, neposredno nanaša le prvi odstavek besedila na 9. strani poročila. Prav tako se na podatke, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev (imenovanje komisije, ki je bila sestavljena iz javnih uslužbencev), nanaša prva stran poročila, razen tč. 3. Pri podatkih na prvi strani poročila (do tč. 3) in na 9. strani poročila (prvi odstavek zgoraj) torej ne gre za varovane osebne podatke, ker za njihovo javno razkritje obstaja pravna podlaga v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V tem delu je IP pritožbi prosilca, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, ugodil, izpodbijano odločbo delno odpravil in organu naložil posredovanje teh podatkov, kot izhaja iz tč. 1 izreka te odločbe.V preostalem delu poročila pa je IP ugotovil, da delni dostop v smislu 7. člena ZDIJZ ni mogoč, ker se vsebina ugotovitev komisije prepleta z natančnim opisom konkretnega dogodka (navedeni so številni osebni podatki obsojencev) in z vsebino načrta varovanja ter tehniko in metodiko dela organa, ki, po zgoraj že navedenem, predstavlja izjemo notranjega delovanja po 11. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri tem je IP ugotovil, da v tem delu poročila ne gre za podatke, ki bi bili neposredno v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnih uslužbencev. IP je pritožbo prosilca v tem delu posledično, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz tč. 2 izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:.Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:mag. Kristina Kotnik Šumahnamestnica informacijske pooblaščenkeInformacijski Pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka
[1] Sklep X Ips 320/2010, z dne 1. 9. 2011, ki ga citira tudi Upravno sodišče RS v sodbah št. I U 896/2015-8, z dne 11. 4. 2016 in I U 817/2015-7, z dne 3. 9. 2015.