+-Datum: 09.05.2017 Številka: 090-66/2017 Kategorije: Ali dokument obstaja POVZETEK:Organ je s pisno odločbo zavrnil prosilki dostop do zahtevanih dokumentov iz razloga, da z njimi ne razpolaga. Prosilka je zoper odločbo vložila pritožbo, o kateri je odločil IP v pritožbenem postopku. IP je ugotovil, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, oziroma da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki. IP je tako pritožbo prosilke zavrnil kot neutemeljeno.ODLOČBA:Številka: 090-66/2017/5Datum: 12. 5. 2017Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 21. 3. 2017, zoper odločbo Občine Polzela, Malteška cesta 28, 3313 Polzela (v nadaljevanju: organ), št. 090-1/2017-4 z dne 2. 3. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoODLOČBO:1. Pritožba prosilke z dne 21. 3. 2017 zoper odločbo Občine Polzela št. 090-1/2017-4 z dne 2. 3. 2017 se zavrne.2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.Obrazložitev:Prosilka je z zahtevo z dne 20. 1. 2017 zahtevala, da ji organ posreduje po pošti na naslov pooblaščene odvetniške pisarne:- podatke o celotni porabi denarnih sredstev, vezanih na gradnjo parkirišča za potrebe gradu Komenda (vse aktivnosti, vezane na gradbeno dovoljenje št. 351-524/2015-14 z dne 6. 1. 2016) do sedaj, vključno s podatki o tem, za kaj so bila ta sredstva porabljena, in čas, ko so bila porabljena (datumsko);- fotokopijo prijave gradbišča po gradbenem dovoljenju št. 351-524/2015-14 z dne 6. 1. 2016, fotokopijo načrta organizacije gradbišča, izdelanega skladno s pogoji iz gradbenega dovoljenja št. 351-524/2015-14 z dne 6. 1. 2016 ter fotokopijo varnostnega načrta, vezanega na gradnjo po tem gradbenem dovoljenju, kar vse mora zagotoviti investitor, skladno s členom 82 Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – Odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – Odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15; v nadaljevanju: ZGO-1).
Organ je v odgovoru št. 090-1/2017-2 z dne 31. 1. 2017 navedel, da je začel s postopkom priprave projektne dokumentacije za gradnjo parkirišč pri gradu Komenda v letu 2015 in da so bila proračunska sredstva za to investicijo planirana v letih 2015 in 2016, poraba sredstev v letu 2015 pa je razvidna iz Zaključnega računa Občine Polzela za leto 2015. Navedel je tudi dostop do objave Zaključnega računa za leto 2015 in Proračuna za leto 2016 na njegovi spletni strani.Prosilka je zoper prej navedeni dopis – sklep vložila pritožbo z dne 17. 2. 2017, s prilogami, zaradi bistvene kršitve postopka, in sicer iz razloga, ker organ glede zavrnilnega dela ni izdal pisne odločbe z vsemi sestavinami in zaradi napačne uporabe materialnega prava. Slednje je utemeljila s tem, da prosilki ni posredovala podatkov glede višine porabljenih sredstev, točne opredelitve namena porabe in datuma porabe sredstev za leto 2016, niti prosilki ni posredovala ustrezne napotitve, saj je prosilka na spletni strani našla le kazalo Zaključnega računa proračuna za leto 2015 z dne 14. 4. 2016 in splošni del Zaključnega računa proračuna za leto 2015, iz katerih pa ni razbrati teh podatkov. Napačna uporaba materialnega prava je tudi v zvezi z zahtevo za posredovanje dokumentov, ki jih zahteva člen 82 ZGO-1, organ bi namreč moral razpolagati s temi dokumenti.Organ je nato izdal odločbo št. 090-1/2017-4 z dne 2. 3. 2017 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je v delu zahteve prosilki ugodil in v delu zavrnil. Organ je prosilki zavrnil dostop do dokumentov, ki izkazujejo pričetek gradnje, fotokopijo prijave gradbišča po gradbenem dovoljenju št. št. 351-524/2015-14 z dne 6. 1. 2016 (v nadaljevanju: Gradbeno dovoljenje), fotokopijo načrta organizacije gradbišča, izdelanega skladno s pogoji iz Gradbenega dovoljenja, ter fotokopijo varnostnega načrta, vezanega na gradnjo po Gradbenem dovoljenju, kar vse mora zagotoviti investitor, skladno s členom 82 ZGO-1. Zahtevo je v tem delu organ zavrnil iz razloga, da s temi dokumenti ne razpolaga. Navedeno utemeljuje s tem, da bi moral »ustvariti« novo informacijo javnega značaja, da bi zadostil zahtevi prosilca, česar pa zavezanci po ZDIJZ niso dolžni.Prosilka je zoper odločbo organa vložila pritožbo z dne 21. 3. 2017 zaradi napačne uporabe materialnega prava ter predlagala IP, da pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo v delu, v katerem je bila zahteva prosilke zavrnjena, razveljavi ter zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Po njenem mnenju je organ napačno uporabil materialno pravo v zvezi z zahtevo po posredovanju dokumentov, ki jih zahteva člen 82 ZGO-1, saj gre za informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, čemur organ niti ne nasprotuje. Iz Gradbenega dovoljenja izhaja, da tako rušitev objektov kot gradnja parkirišča predstavljata manj zahteven objekt. V skladu z 82. členom ZGO-1 mora investitor - v tem primeru organ – prijaviti gradbišče in prijavo posredovati inšpekciji za delo (prvi odstavek 82. člena ZGO-1), nadalje pa mora poskrbeti za ustrezen načrt organizacije gradbišča ter za izdelavo varnostnega načrta (drugi odstavek 82. člena ZGO-1). Ob tem navaja, da se ta člen ne uporablja v primeru gradnje enostavnih objektov ter v omejenem obsegu le v primeru gradnje nezahtevnih objektov, mednje pa rušitev in gradnja parkirišča po Gradbenem dovoljenju ne spadata (iz njega je očitno, da gre za manj zahteven objekt in ne za nezahtevnega ali enostavnega). Organ kot investitor je v skladu z ZGO1- zavezan k razpolaganju z dokumenti, ki so predmet zahteve. Zavezan je k temu, da dokumente sestavi oziroma njihovo sestavo naroči izvajalcem, te dokumente hrani in jih na podlagi upravičene zahteve (po ZDIJZ ali na zahtevo gradbenega inšpektorja) tudi izroči. Tudi če organ naroči izdelavo dokumentov npr. zunanjemu svetovalcu in se dokumenti fizično ne nahajajo pri organu, organa to ne odveže dolžnosti, da dokumente, ki predstavljajo informacije javnega značaja, na zahtevo prosilca posreduje v skladu z ZDIJZ. Navaja še, da obveznost razpolaganja z zahtevano dokumentacijo po določbah ZGO-1 velja vsaj v času veljavnosti Gradbenega dovoljenja in glede na to, da je izvajanje le-tega z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 35108-72/2016-3-BM z dne 13. 5. 2016 zgolj zadržano, ne obstaja noben razlog, da organ v skladu s členom 82 ZGO-1 z dokumentacijo ne bi več razpolagal, saj je verjetno, da želi z gradnjo nadaljevati. To izkazuje zlasti dejstvo, da je zoper navedeno odločbo ministrstva vložil tožbo v upravnem sporu. Tudi če bi bila gradnja po Gradbenem dovoljenju že zaključena, organu nadaljnjo hrambo dokumentov nalaga tudi Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/06 in 51/14; v nadaljevanju: ZVDAGA). V skladu s Pravilnikom o določanju rokov hranjenja dokumentarnega gradiva v javni upravi (Uradni list RS, št. 52/09; v nadaljevanju: Pravilnik) ter Prilogo 1 k Pravilniku gre pri dokumentaciji, ki se nanaša na novogradnjo v sklopu upravljanja prostora in okolja za občine in mesta za arhivsko gradivo (klasifikacijski znak 35201 v Prilogi 1 k Pravilniku). V skladu s prvim odstavkom 39. člena ZVDAGA mora organ skrbeti za ohranjanje, materialno varnost, celovitost in urejenost dokumentarnega gradiva, ki ga prejema ali nastaja pri njegovem delu, dokler ni iz tega gradiva odbrano arhivsko gradivo. Prosilka je pritožbi priložila predmetno zahtevo, odgovor organa št. 090-1/2017-2 z dne 31. 1. 2017, Gradbeno dovoljenje, izpodbijano odločbo in pritožbo prosilke z dne 17. 2. 2017.Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-1/2017-8 z dne 28. 3. 2017, poslal v odločanje IP. Organ je pritožbi priložil predmetno zahtevo, odgovor organa št. 090-1/2017-2 z dne 31. 1. 2017, pojasnilo IP z dne 1. 2. 2017, pritožbo prosilke z dne 17. 2. 2017 zoper odgovor organa, izpodbijano odločb in Bilanco odhodkov za proračunskega uporabnika 4000 – OBČINSKA UPRAVA za leta 2014 - 2016. Na poziv IP z dne 7. 4. 2017 je organ 3. 5. 2017 in 10. 5. 2017 posredoval IP dodatna pojasnila o razlogih, zakaj z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.Pritožba ni utemeljena.IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo organa v celoti.IP uvodoma ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ, sporno je, ali organ z zahtevanimi informacijami razpolaga oziroma ali so izpolnjeni vsi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno za obstoj informacije javnega značaja.Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da iz definicije informacije javnega značaja izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati,3. nahajati se mora v materializirani obliki.Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo. Dolžnost posredovanja informacij se tako nanaša le na t.i. »surove« informacije (Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti). V obravnavanem primeru je torej sporno, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti (prijava gradbišča, načrt organizacije gradbišča, varnostni načrt) v materializirani obliki.IP je z vpogledom v Gradbeno dovoljenje ugotovil, da je bilo organu kot investitorju izdano Gradbeno dovoljenje za rušitev gasilskega doma, enostanovanjske stavbe in gospodarskega poslopja ter novogradnjo parkirišča. Iz Gradbenega dovoljenja izhaja, da je gradnja možna v treh fazah, ki jih navaja v pojasnilu že organ, in sicer rušitev obstoječih objektov, gradnja parkirišča P2 in gradnja parkirišča P3. Prav tako iz Gradbenega dovoljenja izhaja, da predstavljajo ti objekti manj zahtevne objekte. Manj zahtevni objekti so objekti, ki niso uvrščeni med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte (točka 1.8 prvega odstavka 2. člena ZGO-1).Pogoje za začetek izvajanja del določa ZGO-1 v določbah 82. člena, ki urejajo dolžnosti investitorja v zvezi s prijavo gradbišča, načrtom organizacije gradbišča in varnostnim načrtom, pri čemer mora investitor v skladu s četrtim odstavkom navedenega člena pri gradnji nezahtevnega objekta poskrbeti le za označitev gradbišča s tablo na vidnem mestu, na kateri so podatki o gradbenem dovoljenju. Ko gre za gradnjo enostavnih objektov, se določbe o obveznostih investitorja ne uporabljajo (peti odstavek 82. člena ZGO-1). Nezahtevni objekt je konstrukcijsko manj zahteven objekt (točka 1.9. prvega odstavka 2. člena ZGO-1), enostavni objekt pa je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje (točka 1.10 prvega odstavka 2. člena ZGO-1). Kot že navedeno, gre v obravnavanem primeru za manj zahtevne objekte, zato se IP opredeljuje do zahtevanih dokumentov glede na določbe 82. člena ZGO-1 in druge relevantne določbe, in sicer najprej v zvezi s 1. fazo gradnje.Prijavo gradbišča mora investitor na podlagi prvega odstavka 82. člena ZGO-1 sestaviti in poslati inšpekciji za delo najpozneje 15 dni pred začetkom del, in sicer v primerih, določenih s predpisi o zagotavljanju varstva pri delu na gradbiščih. Nadalje je tako potrebno upoštevati še Uredbo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Uradni list RS, št. 83/05 in 43/11 – ZVZD-1; v nadaljevanju: Uredba), ki med drugim določa ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih. V skladu s prvim odstavkom 5. člena Uredbe je potrebno sestaviti prijavo gradbišča v primerih, ko je predvideno trajanje dela daljše od 30 delovnih dni in na gradbišču hkrati dela več kot 20 delavcev ali je predvideni obseg dela 500 človek/dni ali več. Po pojasnilih organa je trajala 1. faza pet delovnih dni in na gradbišču je bilo največ pet delavcev, kar upoštevajoč prej navedene določbe Uredbe pomeni, da v obravnavanem primeru ni bilo potrebno sestaviti prijave gradbišča. IP se tako opredeljuje še do načrta organizacije gradbišča in varnostnega načrta v 1. fazi.Po pojasnilih organa je bil načrt rušitve objektov del projektne dokumentacije za pridobitev dovoljenja. V skladu z določbami tretjega odstavka 20. člena Pravilnika o projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št. 55/08) se v primeru odstranitve objekta izdela samo načrt odstranjevalnih del, v katerem se prikaže način odstranitve objekta tako, da bo zagotovljena varnost ljudi, s čim manjšimi posledicami za okolico ter da se prikaže situacija končne ureditve. Način odstranjevanja je zajet tudi v Gradbenem dovoljenju. IP se v nadaljevanju opredeljuje še do nadaljnjih faz gradnje po Gradbenem dovoljenju. Kot izhaja iz pritožbe in pojasnil organa, je izvajanje Gradbenega dovoljenja zadržano zaradi odločbe Ministrstva za okolje in prostor št. 35108-72/2016-3-BM z dne 13. 5. 2016 in odredbe, in po pojasnilih organa iz tega razloga niso realizirane nadaljnje faze gradnje. Faza 1 (rušitev objektov) je predstavljala zaključeno celoto in ker je nadaljnja izvršitev Gradbenega dovoljenja zadržana, investitor prijave (še) ni bil dolžan sestaviti na podlagi prvega odstavka 82. člena ZGO-1, vendar je potrebno upoštevati v zvezi s prijavo še 5. člen Uredbe, naveden predhodno. Prav tako mora investitor pred začetkom dela na gradbišču poskrbeti za ustrezen načrt organizacije gradbišča, izdelan v skladu s pogoji iz gradbenega dovoljenja, in za izdelavo varnostnega načrta v skladu s predpisi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu ter zagotoviti, da bo gradbišče urejeno v skladu z varnostnim načrtom (drugi odstavek 82. člena ZGO-1, šesti odstavek 4. člena Uredbe in sedmi odstavek 6. člena Pravilnika o gradbiščih – Uradni list RS, 55/08 in 54/09 – popr.). Kot že navedeno, 1. faza gradnje je zaključena, nadaljnja gradnja pa zadržana, zato določene dolžnosti investitorja oziroma nadzornika projekta po predhodno navedenih določbah (še) niso nastopile, saj se navezujejo na začetek gradnje.Ker organ torej z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki, niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ.Ob tem je IP zaključil, da nima nobenega razumnega razloga, da bi dvomil o navedbah organa, da z zahtevanimi dokumenti dejansko ne razpolaga. Organ je namreč prosilki posredoval posamezne zahtevane podatke in podal IP dodatna pojasnila, prav tako pa je treba upoštevati tudi relevantne zakonske in podzakonske določbe, iz katerih sledi, da v konkretni fazi organ z zahtevanimi informacijami (še) ni dolžan razpolagati. IP poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilki posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga.IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je bil postopek pred odločbo pravilen in da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Nataša Siter, univ.dipl.prav.,svetovalka IPInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka
