Prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor
+ -Številka: 090-63/2017
Kategorije: Varstvo upravnega postopka, Poslovna skrivnost
POVZETEK:Predmet pritožbenega postopka je bila pritožba inšpekcijskega zavezanca zoper inšpekcijsko odločbo, ki je bila vložena po odvetniku. Organ je ugotovil, da bi razkritje škodilo izvedbi upravnega (pritožbenega) postopka, ki je še v teku in dostop zavrnil. IP je od ministrstva, ki rešuje pritožbo zoper inšpekcijsko odločbo, prejel mnenje, da razkritje ne bi škodilo izvedbi upravnega postopka na drugi stopnji. Stranski udeleženec (inšpekcijski zavezanec), pa se je v svojem dopisu zavzemal za zavrnitev dostopa s sklicevanjem na to, da bi razkritje škodilo izvedbi upravnega postopka. IP je presodil, da razkritje ne bo ogrozilo izvedbe pritožbenega postopka (ni izpolnjen drugi pogoj izjeme varstva upravnega postopka). IP je glede zahtevane pritožbe tudi ugotovil, da dokument ne predstavlja poslovne skrivnosti stranskega udeleženca, zato je odločil, da se dokument razkrije.ODLOČBA:Številka: 090-63/2017/11Datum: 11. 5. 2017Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/15-Odl. US in 102/15-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …, z dne 19. 3. 2017 (v nadaljevanju: prosilec), zoper odločbo št. 090-49/2016-13 z dne 13. 3. 2017, Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ) v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 19. 3. 2017, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-49/2016-13 z dne 13. 3. 2017, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe, v obliki fotokopije ali v obliki elektorske kopije, posredovati »pritožbo družbe Palmieri d.o.o. po pooblaščencu, odvetniku Petru Preglu, z dne 1. 2. 2017, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 06122-104/2016-43 z dne 23. 1. 2017«.2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je dne 16. 2. 2017 zahteval fotokopije ali elektronske kopije dokumentov, ki jih je izdala gradbena inšpekcija po 10. 11. 2016 (dopisi, odločbe, sklepi) in pritožbe v zvezi z gradnjo objektov na zemljiščih parc. št. 339/3, 342, 340/1, 338/1, 339/4, 338/2, 339/2, 340/2, 341/1, 1008/2, v lasti družbe Palmieri d.o.o., Brodišče 9, 1236 Trzin.Organ je z odločbo št. 090-49/2016-13 z dne 13. 3. 2017 prosilcu delno zavrnil dostop. Ugotovil je, da se zahteva nanaša na inšpekcijski zadevi št. 06122-104/2016 in št. 06122-174/2017. S prvo točko izreka izpodbijane odločbe je organ odločil, da prosilcu posreduje dokumente, določene v 1. točki izreka izpodbijane odločbe v anonimizirani obliki (s prekritimi varovanimi osebnimi podatki). Z 2. točko izreka izpodbijane odločbe je organ zavrnil dostop do zapisnika št. 06122-104/2016-41 z dne 15. 12. 2016, ker je isti dokument že prej posredoval prosilcu v postopku po ZDIJZ (v prilogi odločbe št. 090-49/2016-9 z dne 30. 12. 2016). S 3. točko izreka izpodbijane odločbe je organ zavrnil dostop do pritožbe inšpekcijskega zavezanca z dne 1. 2. 2017 zoper inšpekcijsko odločbo št. 06122-104/2016-43 z dne 23. 1. 2017. Organ je ugotovil, da je pritožbeni postopek še v teku in da bi razkritje škodovalo izvedbi pritožbenega postopka, zato so izpolnjeni pogoji za zavrnitev dostopa po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.Zoper odločbo se je prosilec pritožil dne 19. 3. 2017. V pritožbi je trdil, da mu organ ni posredoval odločbe št. 06122-104/2016-43 z dne 23. 1. 2017. Dalje iz pritožbe izhaja, na katerih zemljiščih so bile vložene prijave in v zvezi s tem prosi za številke inšpekcijskih postopkov in drugih podatkov na popisu spisa v teh inšpekcijskih zadevah.Dne 24. 3. 2017 je organ s prosilcem opravil telefonski razgovor (zapisnik št. 090-49/2016-15) in mu pojasnil, da mu je odločbo št. 06122-104/2016-43 z dne 23. 1. 2017 posredoval v prilogi izpodbijane odločbe. Prosilec je v zvezi s tem pojasnil, da je odločbo št. 06122-104/2016-43 z dne 23. 1. 2017 sicer prejel, vendar le za kozolec – toplar, ne pa za gradnjo 17 tipskih hišic, zato zahteva to, drugo odločbo. Organ mu je pojasnil, da drugih odločb v zvezi z drugimi objekti ni. Pritožbene navedbe, v katerih prosilec želi popise spisov inšpekcijskih zadev, v zvezi s parcelami, ki jih prosilec navaja v pritožbi, je organ obravnaval kot novo zahtevo.Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 090-49/2016-16 z dne 27. 3. 2017. Na poziv IP je organ dne 7. 4. 2017 posredoval zahtevane dokumente v zadevi.IP je k stranski udeležbi v tem pritožbenem postopku pritegnil inšpekcijskega zavezanca, družbo v zadevi 06122-104/2016, družbo Palmieri d.o.o. (v nadaljevanju stranski udeleženec), ki je svojo udeležbo priglasil z dopisom dne 20. 4. 2017. Stranski udeleženec je glede zahtevane pritožbe z dne 1. 2. 2017, zoper odločbo organa št. 06122-104/2016-43 z dne 23. 1. 2017, navedel, da izpolnjuje pogoje za zavrnitev po 3. in 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (izjema varstva osebnih podatkov in izjema varstva upravnega postopka). Pojasnil je, da je prosilec v drugi (prekrškovni) zadevi že vplival na odločitev inšpektorja pri Inšpektoratu RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo zoper stranskega udeleženca.IP je glede razkritja pritožbe inšpekcijskega zavezanca z dne 1. 2. 2017, zoper inšpekcijsko odločbo št. 06122-104/2016-43 z dne 23. 1. 2017, pozval tudi Ministrstvo za okolje in prostor, ki vodi pritožbeni postopek, da pojasni, ali je postopek še v teku in ali bi razkritje povzročilo škodo za izvedbo pritožbenega postopka. Ministrstvo za okolje in prostor je na poziv IP dne 9. 5. 2017 sporočilo, da razkritje pritožbe ne bi škodilo izvedbi pritožbenega postopka zoper inšpekcijsko odločbo št. 06122-104/2016-43 z dne 23. 1. 2017.10. 5. 2017 je IP z organom opravil še telefonski razgovor, v katerem je organ pojasnil, da se je inšpekcijski postopek zoper zavezanca v zvezi s parcelami, ki jih omenja prosilec v zahtevi, začel s spisom št. 06122-104/2016. V februarju 2017 pa je inšpektor zadevo razdružil in odprl nov spis št. 06122-174/2017, ki v času izdaje odločbe na prvi stopnji še ni bil zaključen, zato organ s predmetno odločbo ni odločil o posredovanju odločbe v zadevi 06122-174/2017. Tekom pritožbenega postopka pred IP, je bila izdana tudi inšpekcijska odločba v zadevi 06122-174/2017, ki jo je prosilec na podlagi nove zahteve že prejel.Pritožba je delno utemeljena.IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja, informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.V konkretnem primeru je organ na podlagi zahteve prosilca odločil o dostopu do dokumentov iz inšpekcijskih zadev št. 06122-104/2016 in št. 06122-174/2017. Pri postopanju organa prve stopnje v zvezi s pritožbo je organ s prosilcem razjasnil pritožbeno navedbo, da prosilec ni prejel odločbe št. 06122-104/2016-43 z dne 23. 1. 2017 (kar izhaja iz zapisnika št. 090-49/2016-15 z dne 24. 3. 2017). Prosilec je namreč želel odločbo glede gradnje 17 tipskih hišic, medtem ko se je navedena odločba št. 06122-104/2016-43 z dne 23. 1. 2017 nanašala na gradnjo kozolca – toplarja. IP je preveril in se prepričal, da je glede gradnje 17 tipskih hišk, ki jih omenja prosilec, potekal inšpekcijski postopek, vendar pa v času izdaje izpodbijane odločbe, odločba gradbene inšpekcije glede tega predmeta (gradnja hišic), še ni bila izdana, zato odločba, ki jo navaja prosilec v pritožbi, ni bila predmet odločanja izpodbijane odločbe. Drugih relevantnih dejanskih okoliščin v zvezi z obsegom zahtevane dokumentacije, pa prosilec v pritožbi ni zatrjeval. V delu pritožbenih navedb, iz katerih izhaja, da je prosilec zahteval popise inšpekcijskih spisov v zvezi s postopki glede določenih parcelnih številk, je organ pritožbo prosilca obravnaval kot novo zahtevo. V telefonskem pojasnilu dne 10. 5. 2017 je organ IP pojasnil, da je prosilcu zahtevane popise spisov že posredoval. Glede na zgoraj navedeno je IP ugotovil, da je organ z izpodbijano odločbo odločil o dostopu do vseh dokumentov, ki se nanašajo na zahtevo prosilca z dne 16. 2. 2017.Glede 2. točke izreka izpodbijane odločbe, s katero je organ zavrnil dostop do dokumenta, ker ga je prosilcu v postopku po ZDIJZ že posredoval, pa IP ugotavlja, da je organ ravnal pravilno, ker zahtevanega dokumenta prosilcu ni ponovno posredoval. IP je preveril in ugotovil, da je prosilec prejel zahtevan Zapisnik št. 06122-104/2016-41 z dne 15. 12. 2016 v prilogi odločbe št. 090-49/2016-9 z dne 30. 12. 2016 (iz vročilnice izhaja, da je bila odločba vročena dne 3. 1. 2017). Na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP organ sicer s sklepom zavrže zahtevo, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice. Kljub temu, da je organ zahtevo prosilca v tem delu zavrnil (pojem zavrnitve se po ZUP uporablja, kadar organ z odločbo ali sklepom zavrne zahtevo po vsebinskem (meritornem) preizkusu), pa ni nastopila takšna kršitev postopka, ki bi lahko vplivala na končno odločitev, zato postopkovna nepravilnost v predmetni zadevi ni bila bistvena.S 3. točko izreka izpodbijane odločbe je organ zavrnil dostop do pritožbe, ki jo je vložil inšpekcijski zavezanec (stranski udeleženec v predmetnem postopku), dne 1. 2. 2017, zoper inšpekcijsko odločbo št. 06122-104/2016-43 z dne 23. 1. 2017, na podlagi izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po tej določbi organ zavrne dostop do podatka, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj te izjeme sta tako kumulativno potrebna dva pogoja:- zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega upravnega postopka,- razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka.IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je prvi pogoj izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izpolnjen (gre za pritožbeni postopek zoper inšpekcijsko odločbo, ki je bil v času odločanja organa prve stopnje v teku). Za preizkus utemeljenosti drugega pogoja izjeme, pa je IP pridobil mnenje pritožbenega organa (Ministrstva za okolje in prostor), ki odloča o zahtevani pritožbi. Vodja službe za upravne zadeve, ki pri ministrstvu obravnava drugostopenjske postopke s področja gradbene inšpekcije, je v dopisu z dne 26. 4. 2017 (ki ga je IP prejel dne 9. 5. 2017), pojasnil, da razkritje zahtevane pritožbe družbe Palmieri d.o.o. z dne 1. 2. 2017 ne bi moglo ogroziti izvedbe konkretnega pritožbenega postopka zoper inšpekcijsko odločbo št. 06122-104/2016-43 z dne 23. 1. 2017.IP je k sodelovanju v pritožbenem postopku po ZDIJZ pritegnil tudi vlagatelja zahtevane pritožbe – družbo Palmieri d.o.o. (stranski udeleženec), ki je v svojem odgovoru pojasnil, da bi razkritje škodilo izvedbi pritožbenega postopka. Stranski udeleženec navaja, da bi prosilec v predmetni zadevi po ZDIJZ, če bi se seznanil z zahtevano pritožbo, utegnil vplivati na izvedbo pritožbenega postopka. Pri tem navaja, da je ista oseba (prosilec) v prekrškovni zadevi pred Inšpektoratom RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo že uspela vplivati na odločitev gozdarskega inšpektorja.IP v zvezi z izjemo upravnega postopka poudarja, da je namen te izjeme primarno v varstvu izvedbe upravnega postopka, škodo za izvedbo tega postopka pa lahko oceni le organ, ki postopek vodi. V skladu z navedenim se nanjo torej neuspešno sklicuje stranski udeleženec, ki nastopa kot stranka tega postopka (še posebej zato, ker organ, ki je edini pristojen za vodenje tega postopka, meni, da razkritje ne bi škodilo izvedbi njegovega postopka). Zavarovanje interesov poslovnih subjektov je v postopkih po ZDIJZ zagotovljeno z drugimi izjemami, npr. z izjemo varstva poslovnih skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero pa se stranski udeleženec ne sklicuje. Stranski udeleženec pa v svojem dopisu tudi ne utemeljuje konkretne škode za izvedbo upravnega postopka na drugi stopnji, ki bi lahko nastala ob razkritju, kar bi zadoščalo za utemeljitev drugega pogoja izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Upravni organ je namreč pri vodenju in odločanju v upravnem postopku samostojen in neodvisen (12. člen ZUP), zato IP ne vidi, kako bi lahko razkritje dokumenta omogočilo dotičnemu prosilcu, da »vpliva« na upravni organ. Glede na navedeno IP sledi ugotovitvam pritožbenega organa (MOP), da razkritje ne bi vplivalo na samo izvedbo postopka, navedbe stranskega udeleženca glede nastanka škode upravnemu postopku, pa niso utemeljene, zato v konkretnem primeru ni izpolnjen drugi pogoj izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.Dalje IP ugotavlja, da je stranski udeleženec navedel, da je dostop treba zavrniti tudi na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Glede izjeme varstva osebnih podatkov v konkretnem primeru IP ugotavlja, da zahtevani dokument ne vsebuje osebnih podatkov v smislu definicije osebnega podatka iz 1. točke 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1), zato izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana.IP ob zgoraj navedenem še dodaja, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za zavrnitev dostopa do kateregakoli dela zahtevane pritožbe na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZGD-1) v 39. členu opredeljuje kriterije za določitev podatka za poslovno skrivnost. Prvi odstavek 39. člena ZGD-1 določa pogoje za opredelitev podatka za poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju in pravi, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Drugi odstavek istega člena določa pogoje za varstvo podatka za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju, po katerem, ne glede na to ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov. Po tretjem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.IP ugotavlja, da zahtevana pritožba ni označena kot poslovna skrivnost, stranski udeleženec pa tudi ni predložil pisnega sklepa, iz katerega bi izhajalo, da informacije iz zahtevane pritožbe predstavljajo poslovno skrivnost. Stranski udeleženec se na poslovno skrivnost sploh ni skliceval, čeprav je bil v povabilu k priglasitvi stranske udeležbe (dopis IP št. 090-63/2017/6 z dne 10. 4. 2017) posebej opozorjen na možnost sklicevanja na izjemo varstva poslovne skrivnosti. Glede na navedeno IP ugotavlja, da zahtevana pritožba ne izpolnjuje pogojev za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1. Dalje IP tudi meni, da niso izpolnjeni pogoji za varstvo zahtevane pritožbe kot poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju. Iz sodne prakse Upravnega sodišča v zvezi z odločanjem o izjemi varstva poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju v postopkih po ZDIJZ, izhaja, da je dokazno breme za utemeljitev te izjeme na poslovnem subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje (sodba U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008 in U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009). Ker v konkretnem primeru stranski udeleženec obstoja poslovne skrivnosti ni niti zatrjeval, IP ni imel ustrezne trditvene podlage, da bi lahko priznal obstoj poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju. IP pa ob tem še ocenjuje, da iz zahtevanega dokumenta tudi vsebinsko ne izhajajo informacije v zvezi s poslovanjem podjetja, ki bi lahko vplivale na konkurenčno prednost, če se z njimi seznanijo nepooblaščene osebe. Prav tako pa samo dejstvo, da se stranski udeleženec na poslovno skrivnost sploh ne sklicuje, kaže na to, da iz zahtevane pritožbe očitno ne izhajajo informacije, ki bi lahko občutno škodile poslovanju podjetja in njegovemu položaju na trgu. Skladno z zgoraj navedenim je IP zaključil, da v konkretnem primeru ni razlogov za zavrnitev dostopa do zahtevane pritožbe na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.Končno IP ugotavlja, da za razkritje zahtevanega dokumenta (pritožbe inšpekcijskega zavezanca z dne 1. 2. 2017, zoper inšpekcijsko odločbo št. 06122-104/2016-43 z dne 23. 1. 2017) ne obstajajo zakonske izjeme, ki bi preprečevale prost dostop. Skladno z navedenim je IP odločil, da je organ za odločitev v 3. točki izreka izpodbijane odločbe nepravilno uporabil materialno pravo (nepravilna uporaba izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Posledično je IP, v skladu z zgoraj navedenim, v tem delu izpodbijano odločbo odpravil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločil o posredovanju zahtevane pritožbe, kot izhaja iz prve točke izreka predmetne odločbe. V preostalem delu je IP, na podlagi 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zavrnil. Posebni stroški v tem postopku niso nastali. V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodil:Anže Novak, univ. dipl. prav.Asistent svetovalca Informacijskega pooblaščencaInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.Informacijska pooblaščenka