Prosilec - Osnovna šola dr. Franceta Prešerna Ribnica
+ -Številka: 090-62/2017
Kategorije: Javni uslužbenci in funkcionarji, Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je pri organu podal zahtevo za posredovanje dokumentov, ki jih ima organ v povezavi z izbiro kandidata za delovno mesto »hišnik IV«. Organ je zahtevo zavrnil z utemeljitvijo, da osebni vpogled v dokumentacijo (ZJU), ki je bila prosilcu omogočen predhodno, izključuje posredovanje dokumentacije po pošti (ZDIJZ). Poleg tega bi s posredovanjem organ kršil pravico izbranega kandidata do varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ napačno uporabil materialno pravo. Zato je prosilcu omogočil delni dostop do dokumentov za izbranega kandidata za delovno mesto hišnik IV. Skladno s t.i. »doktrino pričakovane zasebnosti«, javni uslužbenec namreč ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Ker je bila pogodba o zaposlitvi z izbranim kandidatom v času izdaje odločbe prvostopenjskega organa že sklenjena, je IP ugotovil, da podatki o izbranem kandidatu, ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov.ODLOČBA:Številka: 090-62/2017/4Datum: 6. 4. 2017Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 17. 3. 2017, zoper odločbo Osnovne šole dr. Franceta Prešerna Ribnica, Šolska ulica 2, 1310 Ribnica (v nadaljnjem besedilu organ), št. 110-2/2016/35 z dne 3. 3. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 17. 3. 2017 se delno ugodi in se odločbo Osnovne šole dr. Franceta Prešerna Ribnica, št. 110-2/2016/35 z dne 3. 3. 2017, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije dokumentov za izbranega kandidata za delovno mesto hišnik IV, objavljenega z razpisom 25. 1. 2017, in sicer:- prošnjo za zaposlitev z dne 26. 1. 2017, pri čemer mora organ prekriti naslednje podatke: naslov stalnega prebivališča posameznika, ki se v dokumentu pojavlja dvakrat, telefonsko številko, e-naslov, datum in kraj rojstva, celotni stavek, ki se začne z besedno zvezo »Opravil sem«, podatek o znanju tujih jezikov ter vse podatke v poglavju Delovne izkušnje;- potrdilo o nekaznovanosti, št. 71010-26297/2017-2 z dne 14. 2. 2017, pri čemer mora organ prekriti naslednje podatke: naslov stalnega prebivališča posameznika, ki se pojavi dvakrat na dokumentu, EMŠO ter datum in kraj rojstva posameznika;- potrdilo, da oseba ni v kazenskem postopku, št. IV Kr 4067/2017-2 z dne 27. 1. 2017, pri čemer mora organ prekriti naslednje podatke: naslov stalnega prebivališča posameznika, datum rojstva posameznika, EMŠO ter državljanstvo; - spričevalo o zaključnem izpitu, pri čemer mora organ prekriti naslednje podatke: ime in sedež šole, datum, kraj, občino in državo rojstva posameznika, šolsko leto obiska četrtega letnika, datum opravljanja zaključnega izpita (od-do), posamezne končne ocene in podatek o končnem uspehu, številko spričevala in datum izdaje spričevala ter žig srednje šole;- zapisnik o izbiri kandidata z dne 1. 2. 2017, pri čemer mora organ prekriti naslednje podatke: razlog odsotnosti delavca …, vse podatke v drugi, tretji in peti vrstici tabele, naslov prebivališča posameznika pod zap. št. 3 v tabeli, imena in priimke neizbranih kandidatov v zapisu pod tabelo;- sklep o izbiri kandidata;- pogodbo o zaposlitvi, pri čemer mora organ prekriti naslednje podatke: datum rojstva, naslov stalnega prebivališča, EMŠO in davčno številko.2. V delu, v katerem se skladno s 1. točko izreka te odločbe prekrijejo varovani osebni podatki, se pritožba prosilca zavrne.3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je 14. 2. 2017 pri organu podal zahtevo za posredovanje dokumentov, ki jih ima organ v povezavi z izbiro kandidata za delovno mesto »hišnik IV« (vloga izbranega kandidata z vsemi prilogami, …). Prosilec je navedel, da želi informacije prejeti v obliki fotokopij.Organ je izdal odločbo, št. 110-2/2016/35 z dne 3. 3. 2017, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. Organ je zavrnitev pojasnil s sklicevanjem na 63. člen Zakona o javnih uslužbencih (ZJU), saj mu je bil vpogled v zahtevano dokumentacijo že omogočen v anonimizirani obliki (v listinah so bili prekriti vsi osebni podatki, ime in priimek sta prosilcu znana). Organ je zatrdil, da osebni vpogled v dokumentacijo (ZJU) izključuje posredovanje dokumentacije po pošti (ZDIJZ). Poleg tega bi s posredovanjem organ kršil pravico izbranega kandidata do varstva osebnih podatkov. Po prepričanju organa bi bila kakršnakoli druga oblika dostopanja do zahtevanih podatkov, vključno s posredovanjem fotokopij listin po pošti, v nasprotju s citirano določbo in zato nezakonita. Ker gre za vpogled v dokumentacijo izbranega kandidata, je ZJU v razmerju do ZDIJZ lex specialis, zato je treba uporabiti določbo ZJU. Organ je zaključil, da se dokumentacija nanaša na postopek izbire kandidata in ne na podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, zato ne pride v poštev niti uporaba določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.Prosilec je 17. 3. 2017 zoper odločbo organa, št. 110-2/2016/35 z dne 3. 3. 2017, vložil pritožbo in ponovno zahteval informacije javnega značaja v enakem načinu in obsegu kot 14. 2. 2017.Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 27. 3. 2017 poslal v odločanje IP. Po pozivu IP, št. 090-62/2017/2 z dne 29. 3. 2017, je posredoval tudi dokumentacijo, ki se nanaša na obravnavanje pritožbe.Pritožba je delno utemeljena.IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.IP uvodoma pojasnjuje, da je v konkretnem primeru prosilec izrecno zahteval vpogled v dokumente kot informacijo javnega značaja. Organ je zahtevo prosilca tako tudi obravnaval in o njej odločil z odločbo, ki jo je označil kot odločbo po ZDIJZ. Odločba po zunanjih znakih nakazuje, da gre za odločbo, izdano na podlagi ZDIJZ, vendar iz obrazložitve odločbe dejansko izhaja, da organ odločitve ni sprejel samo na podlagi oziroma z uporabo materialnopravnih določb ZDIJZ, pač pa tudi na podlagi določb Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF; v nadaljnjem besedilu ZJU) kot materialnopravne podlage za odločitev. Organ se je v odločbi skliceval na drugi odstavek 63. člena ZJU, ki določa, da lahko po izdaji sklepa o izbiri oziroma neizbiri vsak kandidat, ki je sodeloval v izbirnem postopku, pod nadzorom uradne osebe organa vpogleda v vse podatke, ki jih je izbrani kandidat navedel v prijavi na javni natečaj in dokazujejo izpolnjevanje natečajnih pogojev, in v gradiva izbirnega postopka. V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da je v postopku odločanja o dostopu do informacij javnega značaja materialna podlaga za odločanje ZDIJZ. Sistemsko je sicer mogoča uporaba določb specialnih zakonov, ki bi izrecno urejali posamezne vidike dostopa do informacij javnega značaja, vendar v konkretnem primeru takih zakonov ni. Tudi ZJU ni predpis, ki bi deloma urejal materijo dostopa do informacij javnega značaja, zato aplikacija navedenih določb v postopku odločanja o dostopu do informacij ni mogoča. To pomeni, da tak pristop k odločanju, zaradi napačne uporabe materialnih predpisov, ni pravilen. Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih skladno z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki so določene v prvem odstavku 6. člena ali 5. a členu ZDIJZ.Skladno z navedenim je IP o pritožbi prosilca v nadaljevanju odločil tako, da pri presoji zakonitosti izpodbijane odločbe ni upošteval tistih navedb organa, ki se nanašajo na uporabo posebnih predpisov, kot materialne podlage za odločitev, pač pa je v nadaljevanju obrazložitve odločbe v konkretnem primeru preverjal, ali ima prosilec pravico do dostopa do zahtevanih informacij javnega značaja.V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ (javni zavod) zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa, da organ z njimi razpolaga in da se nahajajo v materializirani obliki, saj jih je organ za potrebe vodenja pritožbenega postopka posredoval IP. V konkretnem primeru je sporno, ali osebni podatki kandidata, ki je bil izbran na razpisu za delovno mesto in je postal javni uslužbenec, predstavljajo varovane osebne podatke po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.ZDIJZ tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1), ki v 1. točki prvega odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.IP je glede na dokumentacijo, ki mu jo je na poziv posredoval organ, ugotovil, da dokumentacijo v zvezi z izbranim kandidatom predstavljajo naslednji dokumenti:- vlogo izbranega kandidata,- potrdilo o nekaznovanosti (2x),- spričevalo,- zapisnik o izbiri kandidata,- sklep o izbiri kandidata,- pogodba o zaposlitvi z izbranim kandidatom.Z vpogledom v navedeno dokumentacijo je IP ugotovil, da ta vsebuje številne osebne podatke - imena in priimke fizičnih oseb, naslove stalnih prebivališč, e-naslove, EMŠO, davčno številko, izobrazbo, datum rojstva, podatek o znanju tujih jezikov, podatke o delovnih izkušnjah, državljanstvo, posamezne končne ocene, podatek o končnem uspehu, izobrazbo, razlog odsotnosti delavca, delovno mesto posameznika, ime in sedež šole, ki jo je posameznik obiskoval, kraj, občino in državo rojstva posameznika, šolsko leto obiska četrtega letnika, datum opravljanja zaključnega izpita (od-do), posamezne končne ocene in podatek o končnem uspehu, številko spričevala, datum izdaje spričevala. Upoštevajoč zgoraj navedeno definicijo osebnega podatka gre pri navedenih podatkih nedvomno za osebne podatke, postavlja pa se vprašanje, ali vsi ti podatki predstavljajo kategorijo t. i. varovanih osebnih podatkov.Razkritje, sporočanje, širjenje osebnih podatkov ali drugo dajanje na razpolago pomeni obdelavo osebnih podatkov (glej 3. točko prvega odstavka 6. člena ZVOP-1). ZVOP-1 v 9. členu določa, da se osebni podatki v javnem sektorju (kamor nedvomni sodi organ, op. IP) lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. ZVOP-1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja tudi s področnimi zakoni. Po ustaljeni praksi[1] IP glede primerov varstva osebnih podatkov javnih uslužbencev področni zakon v smislu prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 v obravnavanem primeru predstavlja že sam ZDIJZ. V zvezi z vprašanjem, ali osebni podatki kandidata, ki je bil izbran na razpisu za delovno mesto in je postal javni uslužbenec, predstavljajo varovane osebne podatke, je treba torej upoštevati določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določba predstavlja t. i. izjemo od izjem, saj določa, da se ne glede na morebitni obstoj izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (tudi izjeme varstva osebnih podatkov) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Po določbi 1. člena ZJU je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so skladno z drugim odstavkom 1. člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Oseba, zaposlena v javnem sektorju, ima torej bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa, s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Organ je v obrazložitvi odločbe navedel, da v konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba določbe iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker gre za dokumentacijo, ki se nanaša na postopek izbire kandidata in ne na podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, česar IP ni mogel potrditi. Glede dostopa do osebnih podatkov javnih uslužbencev IP namreč pojasnjuje, da skladno s t. i. »doktrino pričakovane zasebnosti«[2], javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Ker je bila pogodba o zaposlitvi z izbranim kandidatom v času izdaje odločbe prvostopenjskega organa že sklenjena, je IP ugotovil, da podatki o izbranem kandidatu, ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov.IP je ugotovil, da je organ v prijavi prostega delovnega mesta pri Zavodu RS za zaposlovanje navedel naslednje pogoje za zasedbo delovnega mesta »hišnik IV«:- zahtevana izobrazba: srednja poklicna - tehnična smer,- zahtevan vozniški izpit kategorije: B- zahtevane delovne izkušnje: NEKandidati se na razpis prijavijo v štirih dneh po pošti s pisno vlogo.Ob tem 107.a člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16 in 49/16 – popr.) opredeljuje prepoved sklepanja delovnega razmerja z osebo, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, ter osebo, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Navedeni pogoji (oziroma prepovedi) za zasedbo konkretnega razpisanega delovnega mesta opredeljujejo tudi vsebino oziroma razpon t. i. izjeme od izjem iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj omogočajo presojo, kateri podatki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta javnega uslužbenca je nedvomno povezano tudi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.Kljub temu, da posameznik, ki je sklenil delovno razmerje v javnem sektorju, ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena in podatkov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto, to ne pomeni, da se odpove vsej svoji zasebnosti. Zato je IP ugotovil, da v zahtevanih dokumentih niso prav vsi osebni podatki povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, temveč nekateri sodijo v povsem zasebno sfero posameznika. Te podatke je zato treba, skladno s 7. členom ZDIJZ v povezavi z izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prekriti.Določba 7. člena ZDIJZ, ki govori o t. i. delnem dostopu, določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa, in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Če je torej podatke, ki predstavljajo izjemo, mogoče prekriti, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, mora organ prosilcu posredovati zahtevane dokumente s prekritimi podatki. IP je v obravnavani zadevi ocenil, da je institut delnega dostopa mogoč. V vlogi izbranega kandidata, potrdilu o nekaznovanosti (2x), kopiji spričevala, zapisniku o izbiri kandidata, sklepu o izbiri kandidata in pogodbi o zaposlitvi se nahajajo osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, saj so v neposredni povezavi s pogoji za zasedbo delovnega mesta javnega uslužbenca. IP je torej ugotovil, da je treba zgoraj naštete dokumente posredovati prosilcu, prekriti pa je treba varovane osebne podatke, ki jih je IP naštel pri vsakem konkretnem dokumentu posebej.Na prošnji za zaposlitev je organ dolžan prekriti naslednje podatke: naslov stalnega prebivališča posameznika, telefonsko številko, e-naslov, datum in kraj rojstva. Nadalje je organ dolžan prekriti celoten stavek, ki se začne z besedno zvezo »Opravil sem«, celoten odstavek v poglavju »Delovne izkušnje« in podatek o znanju tujih jezikov, saj te izkušnje in dodatna znanja niso bili pogoj za zasedbo delovnega mesta. Na potrdilu o nekaznovanosti mora organ prekriti naslednje podatke: naslov stalnega prebivališča posameznika, EMŠO ter datum in kraj rojstva posameznika. Prav tako mora organ na potrdilu, da oseba ni v kazenskem postopku, prekriti naslednje podatke: naslov stalnega prebivališča posameznika, datum rojstva posameznika, EMŠO ter državljanstvo. V obeh primerih gre za podatke, ki niso v neposredni povezavi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Imen in nazivov uradnih oseb ni potrebno prekriti, saj so tudi sami javni uslužbenci. Na spričevalu o zaključnem izpitu je organ dolžan prekriti: ime in sedež šole, datum, kraj, občino in državo rojstva posameznika, šolsko leto obiska četrtega letnika, datum opravljanja zaključnega izpita (od-do), posamezne končne ocene in podatek o končnem uspehu, številko spričevala, datum izdaje spričevala in žig srednje šole. Pravna podlaga za razkritje teh podatkov namreč ni podana. Na zapisniku o izbiri kandidata je organ dolžan prekriti razlog odsotnosti delavca, ki je naveden v stavku, ki se začne z besedilom »Delovno razmerje se sklepa za določen čas«. IP je namreč ugotovil, da pravna podlaga za razkritje razloga odsotnosti javnega uslužbenca ni podana, zato ta podatek predstavlja varovan osebni podatek. Prav tako mora organ prekriti vse podatke v drugi, tretji in peti vrstici tabele, naslov prebivališča posameznika pod zap. št. 3 v tabeli ter imena in priimke neizbranih kandidatov v zapisu pod tabelo, saj za razkritje teh osebnih podatkov pravna podlaga ne obstaja. Imen, priimkov in delovnih mest članov komisije ni potrebno prekriti, saj so tudi sami javni uslužbenci. Na sklepu o izbiri kandidata ni potrebno prekriti nobenih osebnih podatkov, saj za njihovo posredovanje obstaja pravna podlaga v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ. Na pogodbi o zaposlitvi je treba prekriti naslednje osebne podatke, ki niso v povezavi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca: datum rojstva, naslov stalnega prebivališča, EMŠO in davčno številko. Ostali osebni podatki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca.Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena. Organ je v postopku odločanja na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, saj ni upošteval določb tretjega odstavka 6. člena ter 7. člena ZDIJZ. IP je zato pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe posredovati fotokopije dokumentov tako, da prekrije varovane osebne podatke (1. točka izreka te odločbe). V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov) je IP pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (2. točka izreka te odločbe).Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe).Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,asistentka svetovalca pri IPMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,Informacijska pooblaščenka
[1] Glej npr. odločbo IP, št. 090-173/2014/5 z dne 8. 8. 2014, odločbo IP, št. 090-145/2014/4 z dne 1. 8. 2014, odločbo IP, št. 090-46/2013/4 z dne 20. 3. 2013, odločbo IP, št. 021-1/2005/23 z dne 7. 9. 2005. [2] T.i. »doktrino pričakovane zasebnosti« je leta 1997 prevzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v primerih Halford v. Združeno kraljestvo (25. 6. 1997, Reports, 1997-III) in Copland v. Združeno kraljestvo (3. 4. 2007, Appl. No. 62617/00), pa tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi, št. U-I-25/95 z dne 27. 11. 1997.