Mednarodni inštitut za kanabinoide-ICANNA - Nacionalni inštitut za javno zdravje
+ -Številka: 090-60/2017
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval vse dokumente, na katerih temeljijo ugotovitve organa v nacionalnem poročilu o stanju na področju prepovedanih drog v Sloveniji 2016, ki se nanašajo na dve smrti, povezani z uživanjem konoplje. Organ je njegovo zahtevo zavrnil iz razloga varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da gre pri dokumentaciji, ki je predmet zahteve prosilca, za občutljive osebne podatke, ki pa jih je v določenem delu mogoče anonimizirati na način, da se prosilcu omogoči delni dostop. Iz tega razloga je IP pritožbi prosilca delno ugodil.ODLOČBA:Številka: 090-60/2017/8Datum: 31. 5. 2017Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami), prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ICANNE – Mednarodnega inštituta za kanabinoide, Ulica Carla Benza 16, 1000 Ljubljana, z dne 21. 3. 2016 (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana, št. 090-3/17-1/003 z dne 6. 3. 2017 (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O: 1. Pritožbi prosilca z dne 21. 3. 2017 zoper odločbo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, št. 090-3/17-1/003 z dne 6. 3. 2017 se delno ugodi in se izrek izpodbijane odločbe delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe, v elektronski obliki ali na njegov poštni naslov, posredovati kopije naslednjih dokumentov, ki se nanašajo na ugotovljeni dve smrtni žrtvi zaradi uživanja konoplje iz Nacionalnega poročila organa 2016 o stanju na področju prepovedanih drog v Sloveniji, str. 108 in 109:· Za osebo ženskega spola: - iz prijave smrti št. 507675, str. 2, le del tabele pod »vzrok smrti«, ostali podatki v tabeli se prekrijejo,- iz odpustnega pisma, str. 1, prvi odstavek strnjenega besedila pod tč. 1 (vrsta sprejema do laboratorijski izvidi), pri čemer se prekrijejo ime, priimek, datum rojstva, datum sprejema in lokacija bolnišnice, v katero je bila sprejeta posameznica ter prvi stavek besedila v celoti (v katerem so navedeni ime, starost in lokacija bolnišnice, v kateri je bila sprejeta posameznica),- iz odpustnega pisma, str. 2, le besedilo pod »odpustne diagnoze«,- iz obdukcijskega zapisnika z zaporedno št. 0000907/15 – dvojnik, str. 1, le besedilo pod »klinični podatki/diagnoze« in besedilo pod »končne obdukcijske diagnoze/mnenje«,- iz patohistološkega izvida št. 15-H-11170, str. 4, le besedilo pod »diagnoze/mnenje«.· Za osebo moškega spola: - iz prijave smrti št. 520219, str. 2, le del tabele pod »vzrok smrti«, ostali podatki v tabeli se prekrijejo,- iz dokumenta »obdukcijski podatki DN 77589, obd:1128/2015«, str. 1., le besedilo pod rubriko »zaključek«, ostali podatki na dokumentu se prekrijejo.2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.OBRAZLOŽITEV:Prosilec je na organ dne 13. 2. 2017 naslovil zahtevo za posredovanje vse dokumentacije, na podlagi katere je organ v Nacionalnem poročilu 2016 o stanju na področju prepovedanih drog v Sloveniji navedel dve smrtni žrtvi zaradi konoplje. Navedeno se nanaša na poglavje:· T1.1.1 Overdose death, Table 1, Cannabis (str. 108) in· T1.1.2 Toxicology of overdose deaths, Table 2, Cannabis (str.109) oz.· T1.1.4 Additional information on drug-related deaths.Prosilec je dokumente želel prejeti v elektronski obliki na naslov info@institut-icanna.com ali na naslov prosilca po pošti, navedel pa je tudi, da mu organ lahko sporoči, kdaj in kam lahko pride dokumentacijo prevzet osebno.O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-3/17-1/003 z dne 6. 3. 2017 (dalje izpodbijana odločba), s katero je zahtevo v celoti zavrnil. Navedel je, da gre za osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Podatki o okoliščinah smrti so nedvomno občutljiv osebni podatek, s katerim je potrebno ravnati še s posebno skrbnostjo.Zoper odločbo organa je prosilec dne 24. 3. 2017 pri organu vložil pritožbo. Navaja, da je organ v javno objavljenem Nacionalnem poročilu 2016 o stanju na področju drog v Sloveniji navedel dve smrtni žrtvi zaradi konoplje oziroma marihuane. V prvi verziji je bilo zapisano, da gre za direktno smrt kot posledico zastrupitve s konopljo. Organ je naknadno ugotovil, da v nobenem od navedenih primerov ne gre za direktno smrt kot posledico zastrupitve s THC, zato je predmetno poročilo v tem delu popravil in ga popravljenega objavil, kar je prosilec opazil v drugi polovici februarja 2016. Kljub temu se v zvezi s predmetnima primeroma, ki sta javno objavljena, še vedno pojavljajo določena vprašanja strokovne narave. Prosilec navaja, da je v zahtevi navedel, katera poglavja poročila so ključna v zvezi z navedenim (str. 108 in 109 poročila). Zaprosil je za vso dokumentacijo, na podlagi katere sta navedeni dve smrtni žrtvi zaradi konoplje, pri čemer se strinja z ugotovitvijo organa, da gre za občutljive osebne podatke, ki pa jih prosilec ne zahteva. Predlaga, da se skladno z zakonom vsi osebni podatki prekrijejo in se mu predloži dokumentacija brez vseh osebnih podatkov. Po njegovem mnenju je ključno, da lahko zainteresirani pridobijo podatke, na podlagi katerih je organ prišel do zaključkov, ki so javno objavljeni. Namen ZDIJZ je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter uresničevanje pravic fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Prosilec meni, da je, upoštevajoč izjeme, upravičen do dokumentacije, na podlagi katere so narejeni javno objavljeni zaključki.Pritožbo prosilca je organ dne 24. 3. 2017, z dopisom št. 090-2/17-4/003, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi. Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja je IP organ dne, 24. 3. 2017, z dopisom št. 090-60/2017/2, pozval za predložitev dokumentacije, ki je bila predmet zahteve prosilca, dne 8. 5. 2017 pa je pri organu opravil še ogled brez prisotnosti strank (in camera), na podlagi 11. člena ZInfP. O tem je nastal zapisnik št. 090-60/2017/6 z dne 8. 5. 2017. V skladu z dogovorom z organom z ogleda z dne 8. 5. 2017, je ta IP dne 11. 5. 2017 posredoval še dodatno dokumentacijo.Pritožba je delno utemeljena. Kot organ druge stopnje je IP v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da v tem postopku ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ. Organ je zahtevo prosilca zavrnil s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov, in sicer iz razloga, ker gre pri zahtevani dokumentaciji za občutljive osebne podatke. Prosilec ugotovitvi organa, da gre za občutljive osebne podatke, v pritožbi ne nasprotuje, vztraja pa, da bi mu organ moral omogočiti dostop do zahtevane dokumentacije brez varovanih osebnih podatkov. V konkretni zadevi je torej med organom in prosilcem sporno, ali je do zahtevane dokumentacije možen t.i. delni dostop v smislu 7. člena ZDIJZ, na način, da se sicer občutljivi osebni podatki anonimizirajo do te stopnje, da posamezniki niso več določeni ali določljivi.Za potrebe tega pritožbenega postopka je organ IP posredoval dokumentacijo, na podlagi katere je v Nacionalnem poročilu 2016 o stanju na področju prepovedanih drog v Sloveniji, na str. 108 in 109, navedel dve smrtni žrtvi zaradi konoplje. Predmetno poročilo je sicer javno dostopno na spletni povezavi: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/np_2016_spletna_verzija_pop_1.pdfIP ugotavlja, da gre pri dokumentaciji, ki je predmet zahteve prosilca in posledično predmet presoje IP v tem postopku, za podrobno zdravstveno dokumentacijo, ki se nanaša na dve osebi, eno ženskega in eno moškega spola, navedeni v predmetnem poročilu. Gre za naslednje dokumente:1. Za osebo ženskega spola: - prijava smrti št. 507675 (2 strani), odpustno pismo (3 strani), obdukcijski zapisnik z zaporedno št. 0000907/15 (1 stran), obdukcijski zapisnik z zaporedno št. 0000907/15 - dvojnik (4 strani), patohistološki izvid št. 15-H-11170 (4 strani).2. Za osebo moškega spola: - prijava smrti št. 520219 (3 strani), obdukcijski podatki DN 77589, obd:1128/2015 (2 strani).IP je vpogledal v predmetno dokumentacijo in ugotavlja, da se ta nanaša na dva točno določena posameznika, zato gre nedvomno za informacije, ki vsebujejo osebne podatke. V skladu s tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme tako napoti na določbe ZVOP-1, ki predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, določene v 38. členu Ustave, ki v prvem odstavku navedenega člena določa, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov in da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. ZVOP-1 v prvi in drugi točki 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, in da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, način identifikacije pa ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker gre v obravnavanem primeru za zdravstveno dokumentacijo, je treba upoštevati tudi 19. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ugotoviti, da gre za tudi za občutljive osebne podatke.Ker posredovanje informacij po ZDIJZ prosilcem predstavlja obdelavo osebnih podatkov v smislu 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je treba nadalje ugotoviti, ali je v konkretnem primeru podana pravna podlaga za obdelavo občutljivih osebnih podatkov. Izhajati je treba iz 13. člena ZVOP-1, ki določa, da se občutljivi osebni podatki lahko obdelujejo le v naslednjih primerih:»1. če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom;2. če je obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja obveznosti in posebnih pravic upravljavca osebnih podatkov na področju zaposlovanja v skladu z zakonom, ki določa tudi ustrezna jamstva pravic posameznika;3. če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe, kadar posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, fizično ali poslovno ni sposoben dati svoje privolitve iz 1. točke tega člena;4. če jih za namene zakonitih dejavnosti obdelujejo ustanove, združenja, društva, verske skupnosti, sindikati ali druge nepridobitne organizacije s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem, vendar le, če se obdelava nanaša na njihove člane ali na posameznike, ki so v zvezi s temi cilji z njimi v rednem stiku, ter če se ti podatki ne posredujejo drugim posameznikom ali osebam javnega ali zasebnega sektorja brez pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo;5. če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe;6. če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom;7. če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku;8. če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa.Upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, zgoraj navedeni 13. člen ZVOP-1 in določbe ZDIJZ, IP pojasnjuje, da v konkretnem primeru ni pravne podlage, ki bi omogočala posredovanje občutljivih osebnih podatkov prosilcu po ZDIJZ. Glede na pritožbene navedbe prosilca, iz katerih izhaja, da vztraja pri posredovanju anonimiziranih podatkov, pa je treba nadalje še preveriti, ali je možen t.i. delni dostop do zahtevanih podatkov. Ta je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona (izjeme – op. IP) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Nadalje je ta določba konkretizirana v 19. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja[1], iz katere sledi, da je delni dostop mogoč, če je varovane informacije mogoče iz dokumenta fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne. Ne glede na to se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu. Tako se postavlja vprašanje, ali in v kakšni meri je v konkretnem primeru možna anonimizacija zahtevanih dokumentov. Po 18. tč. prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 anonimizacija pomeni takšno spremembo oblike osebnih podatkov, jih ni več mogoče povezati s posameznikom ali je to mogoče le z nesorazmerno velikimi napori, stroški ali porabo časa. Pri presoji tega vprašanja v konkretnem primeru je IP izhajal iz naslednjih okoliščin in ugotovitev:1. iz narave zahtevane dokumentacije (gre za podrobno zdravstveno dokumentacijo dveh umrlih posameznikov), 2. iz vrste osebnih podatkov (gre za občutljive osebne podatke, pri katerih ZVOP-1, za razliko od »navadnih« osebnih podatkov, določa še posebej stroge kriterije za njihovo obdelavo), 3. iz dejstva, da so določeni podatki o teh dveh posameznikih v anonimizirani obliki že javno dostopni (objavljeni v letnem poročilu o stanju na področju prepovedanih drog v Sloveniji za leto 2016) in da je pri vprašanju, v kakšni meri je možna anonimizacija zahtevanih dokumentov, treba upoštevati tudi te, že javno dostopne, podatke,4. iz vsebine samih dokumentov, iz katere je razbrati veliko vsebnost in koncentracijo osebnih podatkov (praktično vsi v dokumentih navedeni podatki so osebni podatki, ker se nanašajo izključno na dva določena posameznika).Ker prosilec kot temeljni pritožbeni razlog poudarja, da mora imeti javnost pravico priti do informacije, na podlagi katerih podatkov je organ prišel do zaključkov, ki so javno objavljeni v njegovem poročilu, je IP pri tehtanju glede anonimizacije upošteval tudi dejstvo, da je organ kot pravna oseba javnega prava dolžan delovati transparentno in da je temeljni namen ZDIJZ (2. člen) zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov. Povedano drugače, organ mora znati pojasniti, in z dejstvi argumentirati, svoje ugotovitve iz letnih poročil, javnost pa ima pravico seznaniti se z dokumenti, na katerih te ugotovitve temeljijo. Le tako se lahko zagotovi ustrezna seznanjenost javnosti z delom organa ter se zagotovi zainteresirani civilni družbi, da sodeluje pri razpravi o vprašanjih, ki se v zvezi s tem odpirajo. Brez informacij namreč demokratični dialog med javnim sektorjem in zainteresiranimi deležniki civilne družbe ni možen.Da bi v konkretnem primeru lahko sledili namenu ZDIJZ, torej zagotavljanju transparentnosti dela organa, je treba prosilcu omogočiti dostop do tistih delov zahtevanih dokumentov, iz katerih neposredno izhaja povezava med ugotovitvami organa v Nacionalnem poročilu 2016 o stanju na področju prepovedanih drog v Sloveniji ter razlogom smrti dveh posameznikov, na katera se te ugotovitve nanašajo, na str. 108 in 109 poročila. Ne glede na to, da gre pri dokumentih, ki so predmet presoje v tem postopku, za občutljive osebne podatke in da je glede anonimizacije v tovrstnih primerih treba zavzeti restriktiven pristop, pa je IP zaključil, da je v določeni, najmanjši možni meri, delni dostop do zahtevanih dokumentov vendarle mogoč, ne da bi bili ogroženi varovani osebni podatki. IP je tako odločil, da mora organ prosilcu posredovati naslednje dele zahtevanih dokumentov, v anonimizirani obliki:1. Za osebo ženskega spola: - iz prijave smrti št. 507675, str. 2, le del tabele pod »vzrok smrti«, ostali podatki v tabeli se prekrijejo,- iz odpustnega pisma, str. 1, prvi odstavek strnjenega besedila pod tč. 1 (vrsta sprejema do laboratorijski izvidi), pri čemer se prekrijejo ime, priimek, datum rojstva, datum sprejema in lokacija bolnišnice, v katero je bila sprejeta posameznica ter prvi stavek besedila v celoti (v katerem so navedeni ime, starost in lokacija bolnišnice, v kateri je bila sprejeta posameznica),- iz odpustnega pisma, str. 2, le besedilo pod »odpustne diagnoze«,- iz obdukcijskega zapisnika z zaporedno št. 0000907/15 – dvojnik, str. 1, le besedilo pod »klinični podatki/diagnoze« in besedilo pod »končne obdukcijske diagnoze/mnenje«,- iz patohistološkega izvida št. 15-H-11170, str. 4, le besedilo pod »diagnoze/mnenje«.2. Za osebo moškega spola: - iz prijave smrti št. 520219, str. 2, le del tabele pod »vzrok smrti«, ostali podatki v tabeli se prekrijejo,- iz dokumenta »obdukcijski podatki DN 77589, obd:1128/2015«, str. 1., le besedilo pod rubriko »zaključek«, ostali podatki na dokumentu se prekrijejo.Glede ostalega dela zahtevanih dokumentov je IP zaključil, da anonimizacija in s tem delni dostop, zaradi velike vsebnosti in koncentracije osebnih podatkov, ni možen. Izhajajoč iz vsega navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, pritožbi prosilca delno ugodil in delno odpravil izpodbijano odločbo ter odločil, da je organ dolžan prosilcu posredovati informacije na način, določen v 1. točki izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot sledi iz 2. točke izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:.Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:mag. Kristina Kotnik Šumah namestnica informacijske pooblaščenke Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka
[1] Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, Uradni list RS, št. 24/2016.