Prosilec - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
+ -Številka: 090-49/2017
Kategorije: Javni uslužbenci in funkcionarji, Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval prijavo v zavarovanje ter pogodbo o zaposlitvi (oziroma dele pogodbe, s katerimi razpolaga organ) javnega uslužbenca. Organ je pri odločanju o dostopu do osebnih podatkov posameznika upošteval 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in dovolil delni dostop do informacij, ker je šlo za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Zavrnil pa je dostop do podatkov, za katere je menil, da niso v neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Prosilec je menil, da je organ prekril preveč, zato se je pritožil. IP je ugotovil, da je organ preozko interpretiral določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in pritožbi prosilca delno ugodil.
ODLOČBA:Številka: 090-49/2017/2Datum: 21. 3. 2017Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 7. 3. 2017, zoper odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območne enote Koper, Martinčev trg 2, 6000 Koper (v nadaljnjem besedilu organ), št. 092-1/2016-KP/17 z dne 17. 2. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 7. 3. 2017 se delno ugodi in se prva alineja 1. točke izreka odločbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, št. 092-1/2016-KP/17 z dne 17. 2. 2017, odpravi v delu, ki se nanaša na obdobje mirovanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo dokumenta »Aneks k pogodbi o zaposlitvi med …, št. 706/RH/2014 z dne 19. 7. 2016«, na način, da bo iz druge alineje 1. člena in druge točke 2. člena posredovanega dokumenta razvidno še obdobje mirovanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja.2. Pritožbi prosilca z dne 7. 3. 2017 se delno ugodi in se druga alineja 1. točke izreka odločbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, št. 092-1/2016-KP/17 z dne 17. 2. 2017, odpravi v delu, ki se nanaša na podatek o delovnem/zavarovalnem času zavarovanca ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo dokumenta »Obrazec M1, potrdilo o prijavi …, datum prejema 19. 7. 2016, številka vloge: …« na način, da bo iz posredovanega dokumenta razvidno še naslednje polje: (16) delovni/zavarovalni čas zavarovanca (ur na teden).3. V preostalem delu se pritožbo, ki se nanaša na varovane osebne podatke, zavrne.4. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je 5. 1. 2017 od organa zahteval posredovanje dokumentov, ki izkazujejo prijavo v zavarovanje, pogodbo o zaposlitvi (oziroma dele pogodbe, s katerimi razpolaga organ) in morebitno odjavo iz zavarovanja za javnega uslužbenca, …, na podlagi sklenjenega delovnega razmerja v … od vključno 1. 7. 2016 dalje. Prosilec je še zapisal, da so dokumenti lahko posredovani v elektronski obliki na njegov elektronski naslov ali pa natisnjeni na papirju in poslani klasično, kar je bolj ekonomično.Organ je njegovi zahtevi ugodil in prosilcu 16. 1. 2017 posredoval prvo stran pogodbe o zaposlitvi, aneks k pogodbi o zaposlitvi in potrdilo o prijavi v zavarovanje za javnega uslužbenca …, tako da je prekril varovane osebne podatke. Ker je prosilec menil, da so tudi prekriti osebni podatki informacije javnega značaja, je organ izdal odločbo, št. 092-1/2016-KP/17 z dne 17. 2. 2017, v kateri je ugotovil, da prekriti podatki v 1. in 2. členu Aneksa k pogodbi o zaposlitvi, št. 706/RH/14 z dne 19. 7. 2016, predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj se prekrite informacije nanašajo na obdobje, ko … ni bil javni uslužbenec ter nimajo nobene zveze z delovnim razmerjem javnega uslužbenca v … . Organ je pojasnil, da dejstvo, da … v obdobju od 3. 1. 2015 do 30. 6. 2016 ni bil javni uslužbenec, izhaja tudi iz obrazcev M1 (potrdilo o prijavi) in M2 (potrdilo o odjavi), ki jih je prosilec že prejel. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da se prekriti podatki iz aneksa k pogodbi o zaposlitvi nanašajo na obdobje, ko oseba, o kateri se poizveduje, ni bila javni uslužbenec, je organ odločil, da se prosilcu skladno s 7. členom ZDIJZ dovoli le delni dostop do zahtevanih informacij.Prosilec je 7. 3. 2017 zoper odločbo organa, št. 092-1/2016-KP/17 z dne 17. 2. 2017, vložil pritožbo z navedbo, da mu organ ni posredoval vseh informacij dokumenta, ki je predmet zahteve. Prosilec je menil, da je v Aneksu k pogodbi o zaposlitvi … vse povezano z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja, razen strogo osebnih podatkov. Skladno z javnostjo in odprtostjo delovanja organov bi morali biti razvidni tudi prekriti podatki iz Aneksa oziroma določbe pogodbe o zaposlitvi. Prosilec je menil tudi, da je v potrdilu o prijavi od 1. 7. 2016 neupravičeno prekrit podatek »delovni/zavarovalni čas zavarovanca (ur na teden)«, saj delež zaposlitve med drugim neposredno vpliva na porabo javnih sredstev.Ker je bila pritožba poslana neposredno IP, jo je ta, na podlagi drugega odstavka 239. člena ZUP, odstopil organu z dopisom, št. 092-28/2017/2 z dne 8. 3. 2017. Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom, št. 092-1/2016-KP/19 z dne 13. 3. 2017, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.Pritožba je delno utemeljena.IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.Kot izhaja iz pritožbe, je prosilec v njej izpodbijal tisti del prvostopenjske odločbe, ki se nanaša na prekrite informacije v zahtevanih dokumentih. Prosilec se je pritožil zoper prekrite dele v aneksu k pogodbi o zaposlitvi, ker je menil, da je v zahtevanem dokumentu vse povezano z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja, razen strogo osebnih podatkov, v potrdilu o prijavi pa zoper prekriti del obrazca delovni/zavarovalni čas (ur na teden), saj delež zaposlitve med drugim neposredno vpliva na porabo javnih sredstev. Predmet tega pritožbenega postopka je tako presoja, ali prekriti deli zahtevanih dokumentov, tj. druga alineja 1. člena in druga točka 2. člena aneksa k pogodbi o zaposlitvi, št. 706/RH/14 z dne 19. 7. 2016, ter podatek o delovnem/zavarovalnem času zavarovanca na obrazcu M1, potrdilo o prijavi …, datum prejema 19. 7. 2016, številka vloge: 0700-30-20160718-000562/2, predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.Glede na to, da je organ prosilcu zavrnil dostop do posameznih zahtevanih podatkov na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP najprej presojal obstoj te izjeme, nato pa po uradni dolžnosti še morebiten obstoj drugih izjem po ZDIJZ.Izjeme od prostega dostopa do informacije javnega značaja določa ZDIJZ v 5.a členu in v prvem odstavku 6. člena. Skladno s tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Osebni podatek je skladno z definicijo 1. točke 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. točka 6. člena ZVOP-1). Skladno s tretjo točko 6. člena ZVOP-1 pomeni obdelavo osebnih podatkov kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov (drugi odstavek 8. člena ZVOP-1).V konkretnem primeru prekriti deli zahtevanih dokumentov vsebujejo osebne podatke, ki se nanašajo na posameznika. Organ je pri odločanju o dostopu do osebnih podatkov posameznika upošteval 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in dovolil delni dostop do informacij, ker je šlo za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Zavrnil pa je dostop do podatkov, za katere je menil, da niso v neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. IP iz razlogov, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju, ni mogel slediti argumentaciji organa, da gre pri prekritih delih v celoti za varovane osebne podatke javnega uslužbenca. V zvezi z vprašanjem, kateri podatki predstavljajo varovane osebne podatke, je treba upoštevati, da gre za podatke, ki so povezani s porabo javnih sredstev oziroma delovnim razmerjem javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), kar je ugotovil tudi že organ, vendar je po stališču IP organ to določbo ZDIJZ interpretiral preozko.Skladno z določbo 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju (kamor sodi organ, op. IP) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. IP opozarja na 152.b člen Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF, v nadaljnjem besedilu ZJU), ki določa mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. To določbo je zakonodajalec vnesel v veljavno zakonodajo z novelo ZJU-B[1]. V obrazložitvi predloga zakona se je skliceval na potrebe po zaposlovanju slovenskih strokovnjakov v posameznih evropskih institucijah, kar se je pokazalo s sprejemom Slovenije v Evropsko unijo. Ta določba za tak primer po sporazumnem dogovoru med javnim uslužbencem in predstojnikom ureja možnost mirovanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja s tem, da se javnemu uslužbencu, ki je za določen čas sklenil delovno razmerje z drugim delodajalcem, omogoči vrnitev na delo brez ponovne izvedbe javnega natečaja ali postopka izbire[2]. IP je tako ugotovil, da je obdobje mirovanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja (tj. od kdaj, do kdaj) podatek, ki je neposredno v zvezi z delovnim razmerjem v smislu 1. alineje tretjega dostavka 6. člena ZDIJZ, saj iz tega izvirajo nadaljnje pravice javnega uslužbenca, kot tudi obveznosti delodajalca. Iz navedenih razlogov je IP pritožbi prosilca v tem delu ugodil in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.Prav tako kot osebne podatke, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca in tudi v zvezi s porabo javnih sredstev, brez dvoma štejemo podatke o tem, ali je delodajalec v javnem sektorju (javni zdravstveni dom) javnega uslužbenca prijavil v obvezno zdravstveno zavarovanje in kdaj, datum nastopa dela in čas trajanja delovnega razmerja, delovni čas, podatek o delovnem mestu oz. poklicu in tudi podatek o prenehanju delovnega razmerja (datum odjave). Med te podatke pa nedvomno štejemo tudi podatek o delovnem/zavarovalnem času zavarovanca (ur na teden), zato je IP pritožbi prosilca tudi v tem delu ugodil in odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.Čeprav posameznik, ki je sklenil delovno razmerje v javnem sektorju, ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena in priimka in podatkov, ki so neposredno povezani z opravljanjem njegovega dela, to ne pomeni, da se odpove vsej svoji zasebnosti. IP je ugotovil, da pravna podlaga za razkritje razloga odsotnosti javnega uslužbenca, ki je navedena tako v drugi alineji 1. člena kot v drugi točki 2. člena aneksa k pogodbi o zaposlitvi, ni podana, zato ta podatek predstavlja varovan osebni podatek. Iz navedenega razloga je IP ugotovil, da je bila odločitev organa v tem delu pravilna, zaradi česar je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena in jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil (3. točka izreka te odločbe).Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je pritožba delno utemeljena, saj je bil v odločbi prve stopnje napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi. IP je zato pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo delno odpravil in s svojo odločbo sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP prosilčevo pritožbo, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, ker je ugotovil, da gre za varovane osebne podatke (3. točka izreka te odločbe).Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO in 84/15 – ZZelP-J) oproščena plačila upravne takse.Posebni stroški v tem postopku niso nastali (4. točka izreka te odločbe).Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,asistentka svetovalca pri IPMojca Prelesnik, univ. dipl. prav, informacijska pooblaščenka
[1] Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih uslužbencih, Uradni list RS, št. 113/05.[2] Glej tudi obrazložitev novele ZJU-B, dostopne na spletni strani https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=C12565D400354E68C125704900213241&db=kon_zak&mandat=IV&tip=doc.