Prosilec - Ribiška družina Idrija
+ -Številka: 090-41/2017
Kategorije: Ali gre za delovno področje organa
POVZETEK:Prosilec je na organ naslovil zahtevo za dostop do knjigovodske dokumentacije organa ter vpogled v finančno poslovanje organa za obdobje med 2006 in 2016. Organ je v ponovljenem postopku prosilcu omogočil vpogled v vse dokumente,s katerimi razpolaga in so v zvezi z izvajanjem javne službe ribiškega upravljanja. Prosilec se je pritožil, da bi seznam dokumentov moral biti obsežnejši in da je vse izvedene finančne transakcije treba razumeti skozi funkcijo izvajanja javne službe, saj je ključna dejavnost organa izvajanje javne službe. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da se zahteva prosilca v zavrnilnem delu ne nanaša na informacije javnega značaja in tako ni izpolnjen pogoj po prvem odstavku 1. člena oziroma v tej zvezi po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ (informacije ne sodijo v delovno področje organa). IP je tudi ugotovil, da je organ napačno ugotovil dejansko stanje glede obstoja poročila o prodanih turističnih ribolovnicah, zato je organu naložil, da mora prosilcu z delnim dostopom omogočiti vpogled v dokumente z naslovom Register prodanih ribolovnih dovolilnic za leto 2012 do vključno julija 2016.ODLOČBA:Številka: 090-41/2017/8Datum: 8. 5. 2017Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 10. 2. 2017, zoper odločbo Ribiške družine Idrija, Srednja Kanomlja 34a, 5281 Spodnja Idrija (v nadaljnjem besedilu organ), št. 13/2017 z dne 5. 1. 2017, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjoODLOČBO:1. Pritožbi prosilca z dne 10. 2. 2017 se delno ugodi in se druga točka izreka odločbe Ribiške družine Idrija, št. 13/2017 z dne 5. 1. 2017, odpravi v delu, ki se nanaša na podrobno poročilo o prodanih turističnih ribolovnicah, ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled v sledeče Excelove dokumente z naslovom:- »Register prodanih ribolovnih dovolilnic 2012«, pri čemer je organ dolžan prekriti stolpec »prodajno mesto« ter ime in priimek fizične osebe, ki je pripravila dokument;- »Register prodanih ribolovnih dovolilnic 2013«, pri čemer je organ dolžan prekriti stolpec »prodajno mesto« ter ime in priimek fizične osebe, ki je pripravila dokument;- »Register prodanih ribolovnih dovolilnic 2014«, pri čemer je organ dolžan prekriti stolpec »prodajno mesto« ter ime in priimek fizične osebe, ki je pripravila dokument;- »Register prodanih ribolovnih dovolilnic 2015«, pri čemer je organ dolžan prekriti stolpec »prodajno mesto« ter ime in priimek fizične osebe, ki je pripravila dokument;- »Register prodanih ribolovnih dovolilnic 2016«, pri čemer je organ dolžan prekriti stolpec »prodajno mesto«, vse stolpce od meseca julija naprej ter ime in priimek fizične osebe, ki je pripravila dokument.2. V delu, ki ga je organ dolžan prekriti skladno s 1. točko izreka te odločbe in glede dokumentov, ki ne sodijo v delovno področje organa, se pritožbo prosilca zavrne.3. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je 13. 7. 2016 na organ naslovil zahtevo za dostop do knjigovodske dokumentacije organa ter vpogled v finančno poslovanje organa za vse obdobje pod vodstvom predsednika Zorana Babiča oziroma najmanj za obdobje med 2006 in 2016 ter vpogled v vse tekoče posle. Prosilec je zahteval dostop do dokumentov v zvezi z:1. - materialom (naročilnice, pogodbe, prejete račune),- storitvami (naročilnice, pogodbe, napotnice študentskih servisov, vsa druga izplačila, potni nalogi za člane UO in NO RD Idrija, prejete račune),- plačami (pogodbe o zaposlitvi, plačilne liste),- sejninami (izkaz finančnih tokov in analizo ekonomskih učinkov izvedenih transakcij),- pogodbami (seznam vseh podjemnih pogodb, vpogled v vse podjemne pogodbe, izkaz finančnih tokov in predvsem namen vseh transakcij ter predvsem analizo ekonomskih učinkov izvedenih pogodb in transakcij),- odlovom in mladimi ribiči (podrobno razlago, zakaj že nekaj let postavka ne zasluži niti 0,01€),- čuvajsko službo (pogodbe, potni nalogi, vsi povezani računi z dejavnostjo čuvajske službe, nalogi za izplačila, oceno smotrnosti delovanja čuvajske službe),- članarinami (seznam članarin, ki jih plačuje organ),- tekmovanji (seznam tekmovanj, na katerih participira organ),- opremo (seznam nabavljene opreme in namen opreme, naročilnice ter prejete račune),- ribami (naročilnice, pogodbe, prejete račune),- materialom za ribe (naročilnice, pogodbe, prejete račune),- provizijo ribolovnice (pogodbe s prodajnimi mesti, prejete račune in izkaz finančnih tokov),- promocijo ribolova (pogodbe, naročilnice, prejete račune, analizo ekonomskih učinkov),- bilanca stanja organa, skupaj z letnimi poročili, oddanimi na AJPES;2. vpogled v dokumentacijo, predloge, poslovne načrte, sklepe in ostalo, ki zadeva marketinške aktivnosti, vezane na udeležbe na sejmih v tujini;3. podrobno poročilo o prodanih turističnih ribolovnicah.Organ je najprej zahtevi delno ugodil in izdal odločbo, št. 348/2016 z dne 19. 9. 2016, s katero je prosilcu omogočil dostop do informacij javnega značaja v zvezi z opravljanjem javne službe ribiškega upravljanja v Idrijskem ribiškem okolišu, v preostalem delu pa zahtevo zavrnil, ker je ugotovil, da se zahtevane informacije ne nanašajo na področje izvajanja javne službe. Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo, o kateri je odločil IP z odločbo, št. 090-244/2016/4 z dne 2. 12. 2016. IP je pritožbi prosilca ugodil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. IP je v navedeni odločbi naložil organu, da:- natančno razjasni vprašanje, v katerem delu je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja,- ali so dokumenti, ki jih je prepoznal kot informacije javnega značaja, prosto dostopni, in prosilcu omogočiti dostop, delni dostop ali ga napoti na spletno mesto, kjer se informacija nahaja.Organ je v ponovljenem postopku ponovno delno ugodil zahtevi prosilca z odločbo, št. 13/2017 z dne 5. 1. 2017, ki jo IP presoja v tem postopku (dalje izpodbijana odločba). Organ se je v izpodbijani odločbi skladno z navodili IP konkretno opredelil do vprašanja »delovnega področja organa« in navedel, kateri zahtevani dokumenti spadajo v področje izvajanja javne službe. Organ je navedel, da je Ribiška družina Idrija pravna oseba zasebnega prava. Glede pravnih oseb zasebnega prava pa velja, da so te zavezanke po ZDIJZ le, če opravljajo kakšno od oblastnih funkcij oz. imajo javno pooblastilo ali če izvajajo javno službo. Organ ima sklenjeno koncesijsko pogodbo, št. 3420-190/2008/1 z dne 17. 12. 2007, za izvajanje koncesije v Idrijskem ribiškem okolišu. Skladno z 9. členom koncesijske pogodbe je država na organ prenesla naloge ribiškega upravljanja, ki jih organ izvaja v javnem interesu. Koncesijska pogodba še dodatno določa obveznosti ribiške družine kot koncesionarja pri načrtovanju ribiškega upravljanja (10. člen), ob poginu rib (12. člen), v zvezi s poročanjem in vodenjem evidenc (13. člen), pri izdaji ribolovnih dovolilnic (14. člen), v zvezi z ribiškočuvajsko službo (15. člen) ter v primeru izločitve vode iz ribiškega okoliša (16. člen). Ribiško upravljanje po 4. členu Zakona o sladkovodnem ribištvu obsega programiranje, izvajanje ukrepov za ohranjanje ugodnega stanja rib, trajnostno rabo rib, vodenje predpisanih evidenc in poročanje, strokovno usposabljanje ribičk oziroma ribičev (v nadaljnjem besedilu: ribič), izvajanje nadzornih nalog ribiškočuvajske službe, izvajanje nalog in aktivnosti ob poginih rib ter druge, za ribiško upravljanje pomembne naloge. Organ poleg teh nalog opravlja še dejavnosti, ki nimajo povezave z izvajanjem javne službe (t. i. zasebnopravne, tržne dejavnosti). Vse dejavnosti, ki jih opravlja organ, so navedene v 9. členu Statuta Ribiške družine Idrija. Hkrati organ po 10. členu Statuta opravlja tudi dopolnilno pridobitno dejavnost, v okviru katere lahko prodaja ribolovne dovolilnice, prodaja pijače v društvenih prostorih, prireja veselice, organizira in izvaja tekme v kastingu ali v sladkovodnem ribolovu, oddaja v najem svoje tekmovalne trase in poslovne prostore, izvaja sladkovodno ribogojstvo zaradi poribljavanja vod, s katerimi upravlja. Naloge, ki jih izvaja organ, je tako mogoče razdeliti v tri sklope, in sicer dejavnost ribiškega upravljanja (kamor spadajo vse naloge, navedene v koncesijski pogodbi), dopolnilna pridobitna oz. tržna dejavnost (kamor sodijo naloge, navedene v 10. členu, in del nalog, navedenih v 9. členu Statuta) ter društvena dejavnost (sem spadajo naloge v zvezi z vodenjem in upravljanjem ribiške družine kot društva). Tako je organ ugotovil, da razpolaga z naslednjo dokumentacijo, ki izvira s področja izvajanja javne službe, in sicer:- glede materiala: računi za bloke za potne naloge,- glede storitev: podjemne pogodbe z odlovnimi ekipami v zvezi z opravljanjem storitev intervencijskih odlovov, - glede plač: pogodbo o zaposlitvi ribogojca, zaposlenega v ribogojnici,- glede pogodb: podjemne pogodbe z odlovnimi ekipami, - glede odlovov: letna poročila inšpektorice, ribogojniški dnevniki, naročilnice za intervencijske odlove,- glede čuvajske službe: sporazumi o izvajanju čuvajske službe, potni nalogi ter univerzalni plačilni nalogi za izplačila na podlagi potnih nalogov,- glede opreme: seznam nabavljene opreme, naročilnice ter prejete račune, v povezavi z opravljanjem javne službe,- glede rib in materiala za ribe: naročilnice ter prejeti računi.Ob tem je organ ugotovil, da pogodba o zaposlitvi ribogojca in plačilne liste ne predstavljajo prosto dostopnih informacij javnega značaja, ker gre za varovane osebne podatke po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Delnega dostopa ni mogoče uporabiti, saj bi bilo tudi s tem moč razbrati, na katero osebo se pogodba in plačilne liste nanašajo, ker ima organ kot ribogojca zaposleno zgolj eno osebo. Organ je ugotovil tudi, da v zvezi s 1. točko zahteve prosilca ne razpolaga s sledečo dokumentacijo:- seznam vseh sklenjenih podjemnih pogodb,- izkaz finančnih tokov v zvezi s podjemnimi pogodbami,- analize ekonomskih učinkov izvedenih pogodb in transakcij,- izkaz finančnih tokov in analizo ekonomskih učinkov izvedenih transakcij v zvezi s sejninami,- podrobno razlago, zakaj že nekaj let postavka v zvezi z odlovi in mladimi ribiči ne zasluži niti 0,01€,- oceno smotrnosti delovanja čuvajske službe, - seznam nabavljene opreme, - izkaz finančnih tokov v zvezi s provizijami ribolovnic in - analizo ekonomskih učinkov promocije ribolova.Organ je v zvezi s sledečimi dokumenti, prosilca napotil na javno dostopne spletne strani, kjer se te informacije nahajajo, in sicer:- glede provizije ribolovnice je prosilca napotil na spletno stran organa, kjer je naveden seznam vseh prodajnih mest ribolovnih dovolilnic ter tudi cene posameznih dovolilnic,- glede bilance stanja ter letnih poročil organa je prosilca napotil na AJPES, kjer so navedene informacije javno dostopne,- glede podatka o številu prodanih ribolovnih dovolilnicah je organ prosilca napotil na spletno aplikacijo »ribkat«. V zvezi s 1. točko zahteve prosilca je organ zavrnil dostop do sledeče dokumentacije, saj meni, da ne gre za informacije javnega značaja, ampak za izvajanje društvene dejavnosti:- napotnice študentskih servisov, ker so študenti opravljali delo, povezano z izvajanjem društvene dejavnosti,- potni nalogi za člane upravnega in nadzornega odbora organa,- sejnine,- seznam članarin, ki jih plačuje organ,- seznam tekmovanj, katerih se udeležuje organ,- dokumentacija v zvezi s promocijo ribolova (pogodbe, naročilnice, prejete račune),- sklenjene pogodbe o trgovskem zastopanju ter provizije o prodanih ribolovnih dovolilnicah.Iz istega razloga je zavrnil tudi dostop do dokumentacije iz 2. točke zahteve, tj. do dokumentacije v zvezi z udeležbo na sejmih v tujini (podatki o udeležbi, stroški v zvezi z udeležbo, itd.).V zvezi s 3. točko zahteve je organ ugotovil, da s podrobnim poročilom o prodanih turističnih ribolovnicah ne razpolaga.Prosilec je zoper odločbo, št. 13/2017 z dne 5. 1. 2017, vložil pritožbo in navedel, da je izpodbijana odločba že po svojem bistvu napačna, saj se praktično ne razlikuje od že predhodno izpodbijane odločbe, št. 348/2016. Prosilec je navedel, da odločba v delu, ki »dovoljuje« vpogled, le-tega dopušča na absolutno netransparenten način, v popolnem nasprotju z zahtevo. Pri alinejah, kot so na primer glede materiala, glede storitev in glede čuvajske službe, je prosilec menil, da so seznami dokumentov pričakovano obsežnejši od navedenega; glede pogodb pa prosilec upravičeno pričakuje, da so tudi funkcije predsednika, tajnice, blagajnika ter vseh ostalih članov organa v zvezi z opravljanjem javne službe in kot take informacije javnega značaja. Absolutno pa je potrebno odpraviti zavrnilni del odločbe, saj je v tem delu zahtevan dostop do mnogih informacij, ki so bodisi neposredno ali posredno zelo močno povezane z različnimi vidiki opravljanja javne službe ribiškega upravljanja. Prosilec je trdil, da je ključna dejavnost organa izvajanje javne službe in je zato tudi vse izvedene finančne transakcije, izplačila prek študentskih servisov in izplačila funkcionarjem, tj. članom upravnega odbora, nadzornega odbora, predsedniku, tajnici, blagajniku in vodji čuvajske službe, treba razumeti skozi funkcijo izvajanja javne službe ter omogočiti vpogled. Za prosilca je zaskrbljujoča trditev organa, da ne razpolaga s seznamom vseh sklenjenih pogodb nit s seznamom prodanih ribolovnic po zaporednih številkah. Ob zaključku se je prosilec pritožil, da je bil postopek, ki ga je vodila odvetnica organa, voden izjemno pristransko in povsem v luči favoriziranja organa.Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 70/2017 z dne 20. 2. 2017, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. IP je pritožbo prejel 28. 2. 2017.IP je z namenom razjasnitve dejanskega stanja v delu, ki se nanaša na delovno področje organa kot izvajalca javne službe ribiškega upravljanja in na pritožbene navedbe glede neobstoja seznama prodanih ribolovnic po zaporednih številkah, iz zadeve št. 090-244/2016 uporabil naslednja dokumenta:- Koncesijsko pogodbo za izvajanje koncesije v Idrijskem ribiškem okolišu, št. 3420-190/2008/1 z dne 17. 12. 2007,- zapisnik o ogledu in camera, št. 090-244/2016/3 z dne 16. 11. 2016.Pritožba je delno utemeljena.IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.IP se primarno opredeljuje do pritožbenih navedb prosilca, da je bil postopek na prvi stopnji voden izjemno pristransko, saj ga je vodila odvetnica organa, ki je v predhodni komunikaciji že podala mnenje, da ne obstaja niti dejanska niti pravna podlaga, ki bi organu nalagala dolžnost posredovati listine ali celo pripraviti analize, ki jih je prosilec zahteval. IP pojasnjuje, da skladno z 21. členom ZDIJZ postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo v organu vodi in v njem odloča predstojnik ali uradna oseba, ki jo določi organ (9. člen ZDIJZ), v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Prvi odstavek 28. člena ZUP določa, da v upravni zadevi, za katero je pristojen monokratičen (individualno voden) organ, izda odločbo v upravnem postopku njegov predstojnik, če ni s predpisi o organizaciji tega organa ali z drugimi predpisi določeno drugače. Glede na to, da je kot uradna oseba, ki je o zahtevi odločala in je podpisana na desni strani na koncu odločbe, naveden (in podpisan) predsednik organa, ki zastopa in predstavlja organ, je IP štel, da je odločbo izdala za to pristojna oseba, saj ima predsednik organa po ZUP in ZDIJZ pooblastilo za odločanje v postopku. Podpis predsednika organa pa tudi predstavlja voljo organa, zato so pritožbene navedbe o pristranskem vodenju postopka neutemeljene.IP uvodoma ugotavlja, da je organ zahtevi prosilca delno ugodil in mu omogočil vpogled v zahtevane dokumente, ob tem pa, kot izhaja iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe, zavrnil dostop do tistih informacij, ki predstavljajo izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP kot pritožbeni organ nima podlage, da bi posegal v ta del izpodbijane odločbe. Iz pritožbe prosilca z dne 26. 1. 2017 namreč ne izhaja, da se ta pritožuje zoper odločitev organa o tem, da se na posredovanih dokumentih prekrijejo varovani osebni podatki, ampak da bi seznam zahtevane dokumentacije moral biti obsežnejši. Zgolj navedbe prosilca, da upravičeno pričakuje, da je v zvezi z opravljanjem javne službe, seznam zahtevane dokumentacije iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe obsežnejši, ob tem ko se vpogleda ni udeležil in ni podal nobenih utemeljenih razlogov, niti podatkov, do katerih dokumentov (npr. vrsta dokumenta (pogodba, račun, naročilnica, ipd.), za katero leto (npr. 2006, 2007, 2014, itd), v zvezi s katero stvarjo (materiali, storitve, oprema, čuvajska služba, ipd.) konkretno mu vpogled ni bil omogočen, IP nima razlogov za sum, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar v zvezi z njimi prosilcu ni želel omogočiti vpogleda (v celoti ali delno), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. Ob tem je IP upošteval tudi to, da organ v izpodbijani odločbi ni zanikal, da je zavezanec po ZDIJZ, oziroma da je izvajalec javne službe, ampak je zahtevo prosilca delno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izpodbijane odločbe, ker se zahtevani dokumenti ne nanašajo na naloge organa, ki jih ta izvaja kot javno službo. Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati in3. nahajati se mora v materializirani obliki.Področje sladkovodnega ribištva ureja Zakon o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06, v nadaljnjem besedilu ZSRib), ki v 4. členu opredeljuje pojem ribiškega upravljanja. Ribiško upravljanje obsega: programiranje, izvajanje ukrepov za ohranjanje ugodnega stanja rib, trajnostno rabo rib, vodenje predpisanih evidenc in poročanje, strokovno usposabljanje ribičk oziroma ribičev (v nadaljnjem besedilu: ribič), izvajanje nadzornih nalog ribiškočuvajske službe, izvajanje nalog in aktivnosti ob poginih rib ter druge, za ribiško upravljanje pomembne naloge. ZSRib v 28. členu določa, da lahko država za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših podeli koncesijo. Koncesionar pa je lahko pravna ali fizična oseba, če izpolnjuje predpisane pogoje (drugi odstavek 28. člena ZSRib). Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, so določeni v 30. členu ZSRib: (1) koncesionar mora imeti za izvajanje ribiškega upravljanja strokovno usposobljene delavke oziroma delavce (v nadaljnjem besedilu: delavec), ki opravljajo naloge gospodarja, izvajalca elektroribolova in ribiškega čuvaja. Če ima koncesionar ribogojnico, mora zagotoviti tudi izvajanje nalog ribogojca, (2) delavci iz prejšnjega odstavka morajo imeti opravljen izpit o strokovni usposobljenosti, (3) društvo, ki želi pridobiti koncesijo, mora poleg pogojev iz prvega odstavka tega člena, imeti praviloma najmanj 30 članic oziroma članov (v nadaljnjem besedilu: član), ne sme zaračunavati pristopnine, omejevati članstva in mora omogočati nakup ribolovnih dovolilnic tudi ribičem, ki niso včlanjeni v društvo. ZSRib določa, da se ribiško upravljanje, skladno z ribiškogojitvenim načrtom posameznega ribiškega okoliša, izvaja na podlagi letnega programa, ki ga izvajalec pripravi do 31. decembra za prihodnje leto in ga pošlje zavodu v potrditev. (glej 13. člen ZSRib).Trajnostna raba rib je urejena v IV. poglavju ZSRib (od 14. do 20. člen) in pomeni izvajanje ribolova v obsegu, na način in v času, da se z naravnim samoobnavljanjem ali z določenimi ukrepi ribiškega upravljanja dolgoročno ohranjajo ribe ter se pri tem ne poslabšuje ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst (odvzem spolnih celic, poribljavanje, genski material, sonaravna gojitev, gradnja in drugi posegi na območju ribiškega okoliša ter pogin rib).Peto poglavje ureja ribolov (od 21. do 27. člen). V 22. členu ZSRib je med drugim določeno, da je ribe dovoljeno loviti le z veljavno ribolovno dovolilnico, da ribolovno dovolilnico izda izvajalec ribiškega upravljanja za posamezen ribolovni revir, da ceno za ribolovno dovolilnico določi izvajalec ribiškega upravljanja in da se prihodki, pridobljeni s prodajo ribolovnih dovolilnic, vodijo na posebnem knjigovodskem kontu izvajalca ribiškega upravljanja. Pravila za izvajanje ribolova določa Pravilnik o ribolovnem režimu v ribolovnih vodah (Uradni list RS, št. 99/07 in 75/10). V njem so določeni splošni pogoji za izvajanje ribolova in med drugim, v 6. členu, tudi vodenje evidence ribolovnih dovolilnic s sledečimi podatki: vrsto ribolovne dovolilnice; zaporedno številko dovolilnice; datum izdaje; ime in priimek oziroma naziv imetnika ribolovne dovolilnice ter točen naslov; rok veljavnosti; ribolovni revir za katerega je bila izdana; vrste rib, ki jih je dovoljeno loviti ter podpis izdajatelja. Tudi Pravilnik o načrtovanju in poročanju v ribištvu (Uradni list RS, št. 18/08) v 6. točki prvega odstavka 32. člena določa, da mora izvajalec ribiškega upravljanja o izvajanju letnega programa voditi evidence o izdanih ribolovnih dovolilnicah, ki vsebujejo iste (že naštete) podatke.ZSRib je uredil tudi poročanje o ribiških tekmovanjih, saj v 27. členu določa, (1) da lahko ribiška tekmovanja potekajo samo na tekmovalnih trasah, ki jih posebej za ta namen opredeli in označi izvajalec ribiškega upravljanja v skladu z ribiškogojitvenim načrtom, (2) da jih je dovoljeno prirejati le na podlagi pravil, ki jih pripravi Ribiška zveza Slovenije in morajo biti usklajena s pravili Svetovne ribiške konfederacije (CIPS) oziroma njenih zvez, (3) da mora organizator ribiških tekmovanj pristojni ribiški inšpekciji poslati časovni načrt tekmovanj najmanj 14 dni pred prvo tekmo v nizu tekmovanj ter (4) da je poročilo o izvedenih ribiških tekmovanjih sestavni del letnega poročila iz 13. člena tega zakona.ZSRib podrobno ureja tudi ribiškočuvajsko službo (v členih od 60 do 62). V 60. členu ZSRib je določeno, (1) da se ribiškočuvajska služba izvaja na podlagi javnega pooblastila, ki se podeli izvajalcem ribiškega upravljanja, (2) da mora izvajalec ribiškega upravljanja organizirati ribiškočuvajsko službo, tako da so vse vode nadzorovane, (3) da jo opravljajo ribiški čuvaji, ki imajo lahko pooblastila prekrškovnega organa, če izpolnjujejo pogoje po zakonu, ki ureja prekrške, (4) da je ribiški čuvaj lahko vsak polnoleten državljan Republike Slovenije, ki ima že tri leta izpit za ribiča in ima opravljen izpit za ribiškega čuvaja iz 56. člena tega zakona (5) da je med opravljanjem zakonsko določenih nalog ribiški čuvaj uradna oseba ter ima značko in službeno izkaznico, (6) da ga na predlog izvajalca ribiškega upravljanja imenuje in razrešuje minister, (7) da je imenovan za obdobje šestih let in je po preteku šestih let lahko ponovno imenovan ter (8) da obliko in vsebino značke in službene izkaznice predpiše minister.Na podlagi prvega in drugega odstavka 55. člena ZSRib je ribiška družina društvo, ki ima sklenjeno koncesijsko pogodbo za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiškem okolišu in deluje v javnem interesu. Kot določa 32. člen ZSRib medsebojno razmerje pri izvajanju ribiškega upravljanja uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo, kjer so med drugim tudi določene pravice, obveznosti in odgovornosti tako koncedenta kot koncesionarja. Organ mora torej za izvajanje ribiškega upravljanja v Idrijskem ribiškem okolišu izpolnjevati vse zahteve iz ZSRib in koncesijske pogodbe.Z vpogledom v Koncesijsko pogodbo za izvajanje koncesije v Idrijskem ribiškem okolišu, št. 3420-190/2008/1 z dne 17. 12. 2007, je IP ugotovil, da med obveznosti izvajalca ribiškega upravljanja sodijo sledeče naloge: sodelovanje pri pripravi ribiškogojitvenega načrta, izdelava letnega programa izvajanja ribiškega upravljanja, v skladu s potrjenim ribiškogojitvenim načrtom in pošiljanje le-tega za prihodnje leto Zavodu za ribištvo Slovenije najpozneje do 31. decembra, izvajanje elektroribolova za sonaravno gojitev, intervencijskih odlovov rib ter odlovov za potrebe znanstveno-raziskovalnega dela, izvajanje aktivnosti za ohranjanje ugodnega stanja rib, izvajanje predpisanih vlaganj avtohtonih vrst rib za repopulacijo, izvajanje vseh vlaganj v skladu s predpisi s področja sladkovodnega ribištva, ohranjanje narave in veterinarskimi predpisi, izvajanje predpisanih ukrepov ob poginih rib, zbiranje podatkov in vodenje predpisanih evidenc o izvajanju ribiškega upravljanja, izdelava predpisanih poročil in posredovanje le-teh ribiškemu katastru v predpisanem roku, omogočanje praktičnega usposabljanja ribičev pripravnikov za ribiški izpit v skladu s programom za opravljanje ribiškega izpita, izvajanje del in nalog, ki niso določene s to pogodbo, jih je pa potrebno izvesti zaradi javnega interesa na področju sladkovodnega ribištva (vse 9. člen), posredovanje informacij pri načrtovanju ribiškega upravljanja (10. člen), sklenitev pisne pogodbe z ribiškim gospodarjem ter izvajalcem elektroribolova (11. člen), obveščanje pristojnih ob poginu rib (12. člen), poročanje predpisanih podatkov v ribiški kataster in vodenje predpisanih evidenc o izvajanju ribiškega upravljanja (13. člen), pravico izdajati ribolovne dovolilnice, omogočanje ribolova in prodaje enodnevnih dovolilnic na najmanj enem javnem mestu po ceni, ki ne presega trikratne vrednosti ribolovnega dne (vse 14. člen), organiziranje ribiškočuvajske službe (15. člen) ter pravica do znižanja koncesijske dajatve v primeru izločitve vode iz ribiškega okoliša (16. člen).Na podlagi navedenega je Ribiška družina Idrija društvo, ki na podlagi podeljene koncesije izvaja tudi naloge javne službe. To pomeni, da so tudi ribiške družine zavezanci za dostop do informacij javnega značaja, vendar samo v delu, ki se nanaša na opravljanje tistih nalog, ki se izvajajo kot javna služba. Samo tista informacija, ki je povezana z opravljanjem javnopravnih nalog, ima namreč lahko lastnost informacije javnega značaja. V konkretnem primeru torej le informacije, ki so povezane z opravljanjem nalog koncesionarja. Izvajalci javne službe, ki so pravne osebe zasebnega prava, so lahko zavezani po ZDIJZ samo v tistem delu svojih aktivnosti, ki predstavljajo izvajanje javne službe, ne pa tudi z vsemi ostalimi, zasebnopravnimi, dejavnostmi. Za vse pravne osebe zasebnega prava, ki so izvajalci javnih služb, je namreč značilno, da lahko opravljajo še zasebnopravne, tržne dejavnosti, v okviru katerih niso zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, saj v tržni sferi podvrženem delu dejavnosti informacije javnega značaja pojmovno ne morejo nastati. Informacije javnega značaja namreč lahko nastajajo samo v tistem delu dejavnosti izvajalca javnega pooblastila, ki pomeni izvajanje javnopravnih nalog. To izhaja iz namena ZDIJZ, ki je v zagotavljanju izvajanja nadzora nad subjekti, ki delujejo v javnem interesu, oziroma, ki opravljajo javnopravne naloge. Takšno stališče pa izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 122/2006-3 z dne 25. 4. 2007, ki navaja, da je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznost organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo.V zvezi z zahtevanimi informacijami (napotnice študentskih servisov, potni nalogi za člane upravnega in nadzornega odbora organa, sejnine oz. izplačila članom organa, seznam članarin, ki jih plačuje organ, seznam tekmovanj, ki se jih udeležuje organ, dokumentacija v zvezi s promocijo ribolova (pogodbe, naročilnice, prejeti računi), dokumentacija v zvezi z udeležbo na sejmih v tujini (podatki o udeležbi, stroški v zvezi z udeležbo, itd.), sklenjene pogodbe o trgovskem zastopanju ter provizije o prodanih ribolovnih dovolilnicah) ni razvidno, da bi se le-te nanašale na izvajanje javne službe, saj je v takšnih primerih pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja odločilno to, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki neposredno vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnopravnih nalog (tako tudi že navedena sodba Vrhovnega sodišča RS). Ker se zahteva prosilca v zavrnilnem delu ne nanaša na informacije javnega značaja in tako ni izpolnjen pogoj po prvem odstavku 1. člena oziroma v tej zvezi po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, je IP zaključil, da je pritožba v tem delu neutemeljena, in jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil. Ker v tem delu sploh ne gre za informacije javnega značaja se IP tudi ni spuščal v presojo drugih procesnih ali materialnopravnih vprašanj, ki so sicer pomembna za odločitev o dostopu do informacij javnega značaja. Tako ni ugotavljal izjeme od izjeme po tretjem odstavku (poraba javnih sredstev oziroma opravljanje javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca) 6. člena ZDIJZ, saj se to opravi le v primeru, če gre za informacije javnega značaja, oziroma če je podana katera izmed taksativno naštetih izjem od dostopa do informacije javnega značaja iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ v izpodbijani odločbi sicer navaja, da določenih zahtevanih podatkov (v zvezi s pogodbo o zaposlitvi in plačilnimi listi ribogojca) ne sme posredovati zaradi izjeme varovanja osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, vendar se lahko obstoj izjeme od dostopa do informacij javnega značaja ugotavlja le glede informacij, ki izpolnjujejo vse pogoje po prvem odstavku 1. člena v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. To pa v zvezi s konkretnimi dokumenti ni izpolnjeno. Ribogojnice so vodni objekti, v katerih se izvaja dejavnost gojenja rib na podlagi dovoljenja za neposredno rabo vode in kjer so ribe last nosilca dejavnosti. ZSRib sicer določa, če ima koncesionar ribogojnico, da mora zagotoviti tudi izvajanje nalog ribogojca. Vendar je IP ugotovil, da je ta pogoj povezan z dovoljenjem za gojitev rib, ki ga lahko pridobijo osebe, ki imajo vodno pravico ter med drugim tudi strokovno usposobljene delavce (41. člen ZSRib), in ne neposredno z izvajanjem javne službe. Tovrstno dejavnost lahko torej opravlja vsakdo, ki ima dovoljenje, in ni vezano na izvajanje javne službe, zato je IP na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP pritožbo tudi v tem delu zavrnil, v svoji odločbi pa navedel pravilne razloge za zavrnitev.V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je ključna dejavnost organa izvajanje javne službe ribiškega upravljanja in da je zaradi tega potrebno omogočiti vpogled v vse izvedene finančne transakcije, IP še dodaja, da organ s sredstvi, pridobljenimi s prodajo ribolovnih dovolilnic, ki jih na podlagi koncesijske pogodbe prodaja, lahko samostojno upravlja. Ribiške družine, ki so organizirane kot društva skladno z Zakonom o društvih (Uradni list RS, št. 61/2006), so organizacije, ki lahko pridobljena sredstva namenijo za uresničevanje namenov in ciljev, zaradi katerih je bilo društvo ustanovljeno. Čeprav mora organ kot koncesionar skladno z ZSRib opravljati določene naloge v javnem interesu, to še ne pomeni, da je organ zgolj zaradi tega že zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po kriterijih, opredeljenih v 1. členu ZDIJZ. Če obstaja sum o morebitnih nepravilnostih pri porabi tovrstnih sredstev, je treba pri pristojnih organih sprožiti ustrezne postopke nadzora, ti organi pa lahko v okviru svojih pooblastil in pristojnosti ugotavljajo oziroma preverjajo pravilnost in zakonitost porabe sredstev – teh pristojnosti IP namreč nima. Glede izplačil vodji čuvajske službe je organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe (str. 9) navedel, da so vsi podatki, ki jih organ vodi v zvezi z ribiškočuvajsko službo, informacije javnega značaja in bo skladno z navedenim omogočil vpogled v zahtevano dokumentacijo. Kot že povedano, IP ni dolžan preverjati, katero dokumentacijo je organ pripravil za vpogled, ob tem pa nima razlogov za sum, da organ ni omogočil vpogleda, ki se ga prosilec ni udeležil, v celotno dokumentacijo, s katero razpolaga in se nanaša na izvajanje javne službe.Ker je prosilec zahteval tudi dostop do posameznih analiz, pojasnil v zvezi s posameznimi transakcijami, podrobne razlage ter ocene smotrnosti določenih dejavnosti, IP dodaja, da so organi, ki so zavezani po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, analizirati podatkov, odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa, da bi zadostili zahtevi prosilca. Zato je IP sklenil, da je organ ravnal pravilno, ko je odločil, da dokumenti, kot so analize ekonomskih učinkov izvedenih pogodb in transakcij v zvezi s pogodbami in sejninami, podrobno razlago, zakaj že nekaj let postavka v zvezi z odlovi in mladimi ribiči ne zasluži niti 0,01€, oceno smotrnosti delovanja čuvajske službe ter analizo ekonomskih učinkov promocije ribolova, ne obstajajo. Pritožbo prosilca je IP v tem delu zavrnil kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.Glede na vsebino zahtevanih dokumentov in obseg javne službe, ki je določen z zakonom in koncesijsko pogodbo, je IP ugotovil, da je organ prosilcu omogočil dostop do informacij javnega značaja, ki se nanašajo na delovno področje organa, pri čemer pa je napačno ugotovil dejansko stanje glede obstoja dokumenta iz 3. točke zahteve. Organ je zapisal, da s podrobnim poročilom o prodanih turističnih ribolovnicah ne razpolaga. IP je na ogledu in camera, ki ga je izvedel 16. 11. 2016, v predhodnem pritožbenem postopku, ugotovil, da organ razpolaga z Registrom prodanih ribolovnih dovolilnic po prodajnih mestih v excelovem dokumentu od leta 2012 do 2015, kar izhaja tudi iz zapisnika o ogledu in camera, št. 090-244/2016/3 z dne 16. 11. 2016. Naknadno je organ IP posredoval tudi excelov dokument za leto 2016. Z vpogledom v dokumente je IP ugotovil, da le-ti vsebujejo določene podatke, ki jih mora organ voditi kot evidenco izdanih ribolovnih dovolilnic, zato je odločil kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ mora prosilcu omogočiti vpogled v dokumente z naslovom Register prodanih ribolovnih dovolilnic za leto 2012 do vključno julija 2016, pri čemer mora prekriti ime in priimek fizične osebe, ki je pripravila dokument, saj gre za varovane osebne podatke, IP pa ni našel pravne podlage za njihovo razkritje. Prav tako mora prekriti stolpec »prodajno mesto«, ker se ta informacija ne nanaša na izvajanje javne službe. Organ je po koncesijski pogodbi sicer obvezan zagotoviti prodajo enodnevnih dovolilnic na najmanj enem javnem mestu, izpolnjevanje tega pogoja pa je razvidno iz spletne strani organa, kjer so navedena vsa prodajna mesta.IP je zaključil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi, saj je organ na prvi stopnji napravil napačni sklep glede dejanskega stanja. Zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa z dne 5. 1. 2017 delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe, prosilčevo pritožbo na podlagi prvega in tretjega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil, ker je ugotovil, da zahtevani dokumenti ne sodijo v delovno področje organa kot izvajalca javne službe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,asistentka svetovalca pri IPMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,Informacijska pooblaščenka