Biotehniška fakulteta - Univerza v Ljubljani
+ -Številka: 090-37/2017
Kategorije: Kršitev postopka, Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval dostop do poročila posebne etične komisije v zvezi z obravnavo podelitve doktorata določeni doktorandki. Prosilec je v zahtevi zahteval dokument glede točno določene osebe. Organ je njegovo zahtevo v celoti zavrnil. IP je v pritožbenem postopku ugotovil je podana izjema varstva osebnih podatkov, anonimizacija pa, glede na to, da je zahteval dokumente za točno določeno osebo, ne bi bila smiselna. Posledično je IP pritožbo prosilca v celoti zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-37/2017/2Datum: 28. 3. 2017Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/15-Odl. US in 102/15-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …, z dne 14. 2. 2017 (v nadaljevanju: prosilec), zoper odločbo št. 074-1/2016-24 z dne 2. 2. 2017, Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju: organ) v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožba prosilca z dne 14. 2. 2017 zoper odločbo Univerza v Ljubljani, št. 074-1/2016-24, se zavrne.2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je v zahtevi z dne 5. 1. 2017 zahteval, da mu organ posreduje končno poročilo in predloge Komisije za etična vprašanja Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju KEV UL) in s sprejetimi sklepi Senata UL, v zvezi z »zadevo …« saj meni, da so vsi, ki so sodelovali, upravičeni do seznanitve. Organ je z dopisom po elektronski pošti z dne 17. 1. 2017 pozval prosilca naj dopolni svojo zahtevo tako, da navede obliko seznanitve z zahtevano dokumentacijo, hkrati pa mu je pojasnil, da KEV UL konkretnega primera ni obravnavala v upravnem postopku in da ne gre za upravno zadevo, zato prosilec ni stranka upravnega postopka in nima pravice do seznanitve z dokumentacijo kot stranka v upravnem postopku. Zahtevo je prosilec dopolnil z dopisom po elektronski pošti z dne 17. 1. 2017, v katerem je uvodoma zahteval: (1.) Končno poročilo KEV UL z vsemi morebitnimi prilogami, torej vse dokumente, ki jih je KEV UL poslala Senatu UL v zvezi z »zadevo …« in (2.) celoten zapisnik seje Senata UL, kjer je bilo navedeno gradivo obravnavano. Pojasnil je, da naj mu organ dokumente posreduje v elektronski obliki na elektronski naslov:…. Iz njegovega dopisa dalje izhaja, da se želi s podatki seznaniti kot sodelujoči v postopku pred KEV UL in da se temu ustrezno tudi pravno obravnava njegovo zahtevo. Organ je z odločbo št. 074-1/2016-24 z dne 2. 2. 2017 zavrnil dostop dokumentov zahtevanih z dopisom po elektronski pošti z dne 17. 1. 2017, in sicer: do končnega poročila KEV UL s prilogami, na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ; do zapisnika 33. seje Senata UL z dne 20. 12. 2016, na podlagi izjeme notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V zvezi z izjemo varstva osebnih podatkov je organ ugotovil, da je prosilec v zahtevi opredelil dokumente z osebnim podatkom (s priimkom doktorandke), zato se dokumentov ne da anonimizirati, ne da bi to ogrozilo zaupnost varovanih osebnih podatkov (tako tudi sodna praksa v podobnih primerih: IU 1588/2012-20 in IU 684/2014-24). Glede zahtevanega zapisnika pa je organ ugotovil, da je bil sestavljen v zvezi s sejo, ki je bila v določenem delu zaprta za javnost, kar kaže na dejstvo, da je na njej potekala razprava, ki je v zvezi z notranjim razmišljanjem organa. Zaprt za javnost je bil le del seje, zato naj bi organ po pravnomočnosti izpodbijane odločbe izseke zapisnika posredoval prosilcu.Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo z dne 14. 2. 2017. V pritožbi prosilec uvodoma izrecno navede, da se pritožuje v delu, v katerim mu je bil zavrnjen dostop do končnega poročila KEV UL in sklepov, ki so bili posredovani v obravnavo Senatu UL (33. seja z dne 22. 12. 2016). Prosilec utemeljuje, da meni, da je upravičen do zaključnega sklepa KEV UL v zvezi z zadevo …, saj je vabljen na sejo KEV UL in da mu je organ kot gradivo za sejo že posredoval analizo dogajanj in druge dokumente v konkretni zadevi. Meni, da če je upravičen do sodelovanja na seji KEV UL, potem je upravičen tudi do seznanitve z zaključki. V nadaljevanju povzema dogajanje v zvezi s postopkom podelitve doktorata … in navaja svoja stališča glede tega postopka. Glede izjeme varstva osebnih podatkov meni, da je treba vselej tehtati sorazmernost med varstvom osebnih podatkov in javnim interesom za razkritje, zlasti, ko gre za javna sredstva. Opredeljuje se do odločb IP, ko je o pritožbah istega prosilca IP odločil o vsebinsko podobnih zadevah (št. 090-51/2016/2 z dne 3.3.2016 in št. 090-272/2016 z dne 14. 12. 2016), pri čemer se ne strinja z odločitvami, saj naj bi iz dokumentov, ki jih je zahteval novinar U. Škerl Kramberger (pisna vloga Biona d.o.o. in FKKT UL na agencijo TIA za mlado raziskovalko …), izhajalo mnogo več osebnih podatkov, pa slednji ni imel težav z njihovo pridobitvijo.Organ je z dopisom št. 074-1/2016-2 z dne 16. 2. 2017 odstopil pritožbo v reševanje IP, v kateri je navedel, da samo dejstvo, da je doktorat o »informirani vodi« poznan javnosti, še ne daje zadostne pravne podlage za to, da bi prosilcu omogočili seznanitev z osebnimi podatki doktorandke. Prav tako je organ ugotovil, da se je prosilec pritožil le v določenem delu, zato je odločba v delu, ki se nanaša na posredovanje zapisnika, postala pravnomočna.Pritožba ni utemeljena.IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. 1. Presoja postopkovne ustreznosti ravnanja z zahtevoNajprej se IP opredeljuje do procesne obravnave zahteve prosilca v konkretnem primeru. Ker prosilec v zahtevi in pritožbi utemeljuje svojo upravičenost do dokumentov na podlagi sodelovanja pred KEV UL v zvezi s postopkom podelitve doktorata …, IP ugotavlja, da organ ni kršil pravil postopka, s tem ko je prosilca obravnaval na podlagi ZDIJZ. Organ je namreč pozval prosilca, z dopisom z dne 17. 1. 2017, na dopolnitev vloge. V tem pozivu je prosilcu pojasnil, da KEV UL konkretne zadeve ne obravnava v upravnem postopku, zato se prosilec tudi ne more seznaniti z dokumenti kot stranka upravnega postopka. Prav tako je organ izpolnil svojo obveznost nuditi pomoč stranki, ki izhaja iz drugega odstavka 18. člena ZDIJZ in 7. člena ZUP. Prosilca je namreč v pozivu na dopolnitev seznanil s pravnimi podlagami, po katerih zahtevo obravnava (to je na podlagi ZDIJZ in ZUP). IP še ugotavlja, da se je prosilec na izdano odločbo odzval s pritožbo v skladu s pravnim poukom. Prav tako je prosilec v argumentaciji svoje pritožbe navajal odločbe IP v zvezi s podobnimi zadevami (090-51/2016/2 in 090-272/2016), s čimer je neposredno izkazal svojo namero za sodelovanje v postopku dostopa do informacij javnega značaja. Dejstvo, da se prosilec v pritožbi sklicuje na to, da je do dokumentov upravičen kot sodelujoči na seji KEV UL, po mnenju IP ne spreminja narave zahteve. IP ob tem zgolj pojasnjuje, da ZDIJZ ne ločuje med posameznimi kategorijami prosilcev, saj je vsak prosilec v enaki meri upravičen do istih dokumentov (erga omnes princip pri dostopu do informacij javnega značaja). Ob zgoraj navedenem IP še dodaja, da po pregledu področne ureditve za delo KEV UL (Zakon o visokem šolstvu, Statut UL, Etičnim kodeksom Univerze v Ljubljani in Poslovnik o delu Komisije za etična vprašanja) ni našel drugega formalnega postopka, na podlagi katerega bi bil prosilec upravičen dostopati do končnega poročila KEV UL, kot sodelujoči na njihovi seji.2. Obseg presoje izpodbijane odločbeProsilec se je v pritožbi izrecno opredelil, da se pritožuje zgolj glede dostopa do končnega poročila in sklepov KEV UL, ki so bili sprejeti glede »zadeve …«, ki jih je organ opredelil v 1. alineji prvega odstavka 1. točke izreka izpodbijane odločbe. Glede zahtevanega zapisnika (2. alineja prvega odstavka 1. točke izreka izpodbijane odločbe) je odločba organa postala pravnomočna in bo organ izseke zapisnika prosilcu posredoval, kot izhaja iz drugega odstavka 1. točke izreka izpodbijane odločbe. Predmet presoje je v konkretnem pritožbenem postopku torej le končno poročilo KEV UL s prilogami, ki je bilo poslano Senatu UL.V konkretnem primeru ni sporno, da zahtevani dokument izpolnjuje vse elemente informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. Organ je dostop zavrnil na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, do česar se IP opredeljuje v nadaljevanju.3. Glede izjeme varstva osebnih podatkovNa podlagi 3. odst. 6. čl. ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo) v 6. čl. določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Razkritje osebnih podatkov prosilcu v postopku po ZDIJZ predstavlja obdelavo osebnih podatkov v smislu ZVOP-1. Za zakonito obdelavo osebnih podatkov, pa mora v skladu z 8. členom ZVOP-1 obstajati ustrezna pravna podlaga. ZVOP-1 kot temeljno pravilo obdelave osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor sodi tudi organ) določa, da je obdelava dopustna, če tako določa zakon oziroma na zakonu temelječa osebna privolitev (9. člen ZVOP-1). V zvezi z vprašanjem, ali gre pri zahtevanem končnem poročilu v konkretnem primeru za varovane osebne podatke, je IP v celoti sledil obrazložitvi izpodbijane odločbe in dodaja še naslednje. V konkretnem primeru iz zahtevanih dokumentov izhajajo osebni podatki doktorandke ter članov KEV UL in drugih oseb udeleženih v postopek podelitve doktorata …. Izhajajo namreč tako okoliščine glede poteka doktorata, ki nedvomno predstavljajo osebne podatke doktorandke, kot tudi stališča članov KEV UL in drugih udeleženih v samem postopku podelitve doktorata glede teme doktorata, primernosti obravnave kandidatke in drugih okoliščin. IP ob tem poudarja, da v dokumentih niso osebni podatki zgolj podatki o imenih in priimkih teh oseb, temveč tudi njihove izjave, za katere mora obstajati zakonska podlaga za javno razkritje (prvi odstavek 9. člena ZVOP-1). Ob tem IP še dodaja, da iz končnega poročila izhajajo tudi izjave in navedbe oseb, udeleženih v postopku podelitve doktorata, ki so univerzitetni profesorji in javni uslužbenci. Posredovanje osebnih podatkov javnih uslužbencev je na podlagi 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ sicer dopustno, kadar gre za informacije, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev. Vendar je treba poudariti, da javni uslužbenci v skladu s sodno prakso upravičeno pričakujejo poseg v zasebnost le glede podatkov o svojem imenu in priimku ter tistih informacij, ki predstavljajo pogoj za zasedbo delovnega mesta. Stališča, izražena v zahtevanih dokumentih, pa so po presoji IP strogo osebna in presegajo okvir informacij, ki predstavljajo podatke v zvezi z delovnim razmerjem v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato navedena podlaga ne predstavlja ustrezne podlage v skladu z 8. in 9. členom ZVOP-1, za razkritje osebnih podatkov javnih uslužbencev javnosti.Glede pritožbenega ugovora, da bi morali končno poročilo razkriti, ker gre za podatke v zvezi s porabo javnih sredstev, saj je bil doktorat plačan iz javnih sredstev, pa IP poudarja, da v konkretnem primeru ne moremo govoriti o porabi javnih sredstev v smislu 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki sicer lahko predstavlja ustrezno pravno (zakonsko) podlago za razkritje osebnih podatkov prosilcu po ZDIJZ. V konkretnem primeru je zahtevano končno poročilo etične komisije, ki z etičnega vidika presoja potek podelitve doktorata …. Gre torej za etično presojo, kako je bila doktorandka obravnavana, kar pa se neposredno ne nanaša na porabo javnih sredstev. Sam način obravnave doktorandke namreč ne izkazuje niti višine sredstev, niti namena porabe sredstev, niti drugih dejstev, ki bi omogočila preverjanje razpisnih pogojev za dodelitev javnih sredstev. Glede na zgoraj navedeno je treba torej ugotoviti, da je bila pravilna odločitev organa, da iz zahtevanega končnega poročila izhajajo osebni podatki, za katere ne obstaja ustrezna pravna podlaga za posredovanje javnosti v smislu 9. člena ZVOP-1. Prav tako je IP v celoti sledil organu, da delni dostop do zahtevanih dokumentov v smislu 7. člena ZDIJZ ni mogoč, ker je prosilec zahtevek vezal na konkretno posameznico, ki je določljiva. Tudi s prekritjem določenih osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih torej anonimizacija dokumentov v konkretnem primeru ni možna. Kot pravilno navaja tudi organ v izpodbijani odločbi, je takšno stališče zavzelo tudi Upravno sodišče RS v več sodbah (npr. opr. št. IU 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014 in opr. št. IU 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014). IP ugotavlja, da tudi ni utemeljen pritožbeni ugovor, da je novinar, ki je podatke zahteval v drugem postopku (pisno vlogo Biona d.o.o. in FKKTUL na agencijo TIA), brez težav pridobil »več osebnih podatkov« o …. IP najprej ugotavlja, da prosilec ni izkazal, da bi šlo za primerljivo zadevo (glede na dokaze, ki jih je predložil, gre za druge zahtevane dokumente). Dalje, do dokumentov, ki jih je prejel novinar, je organ omogočil delni dostop in prekril tiste osebne podatke, ki niso izkazovali pogojev za pridobitev projekta (starost, EMŠO, itd.). Podatki, ki jih je organ razkril, pa predstavljajo informacije v zvezi s porabo javnih sredstev, ki so po 1. alineji tretjega dostavka 6. člena ZDIJZ javni. Ob tem IP še poudarja, da so osebni podatki v zahtevanih dokumentih drugačne narave, saj so v njih izražena osebna stališča do doktorandke, teh pa ni mogoče anonimizirati, kot je to mogoče v strukturiranem splošnem obrazcu za prijavo na razpis. Ker je IP pritožbo zavrnil zaradi obstoja varovanih osebnih podatkov, se ni spuščal v presojo izjeme notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki bi v obravnavanem primeru prav tako eventualno prišla v poštev.Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da je bila odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.V tem postopku posebni stroški niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodil:Anže Novak, univ. dipl. prav.Asistent svetovalca Informacijskega pooblaščencaInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.Informacijska pooblaščenka