Prosilec - Občina Šentjur
+ -Številka: 090-36/2017
Kategorije: Avtorsko delo
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval fotokopijo geodetskega načrta in geodetskega elaborata za določeno zemljišče. Organ je prosilcu delno ugodil in mu omogočil vpogled v dokumentacijo, saj gre za avtorsko varovano delo, fotokopije dokumentacije pa je zavrnil. Organ je še pojasnil, da geodetskega elaborata nima v tiskani obliki, saj je za njegovo obdelavo potreben poseben računalniški program, s katerim razpolaga drug organ (izvajalec javne službe). Prosilec se je zoper odločitev organa pritožil, saj zahtevani dokumenti niso avtorskopravno varovani, saj predstavljajo uradno besedilo. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da prosilec ni zahteval dokumentov, ki bi bili sestavni del upravne odločbe, temveč je navedene dokumente zahteval od organa, ki ni pristojen za izdajo gradbenega ali uporabnega dovoljenja. Dokumenti v konkretnem primeru zato ne predstavljajo sestavnega dela upravne odločbe in so posledično še vedno avtorskopravno varovani. Organ je zato pravilno odločil, ko je prosilcu omogočil le vpogled v navedeno dokumentacijo. IP je v odločbi še pojasnil, da kadar organ ne razpolaga z dokumentom v tiskani obliki, saj gre za računalniški program in nima tehničnih možnosti, ki bi mu omogočala pretvorbo dokumenta v obliko fotokopij, prosilcu ni dolžan omogočiti seznanitve v obliki, ki si jo je sam izbral.ODLOČBA: Številka: 090-36/2017/2Datum: 7. 4. 2017
Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 2. 2. 2017, zoper odločbo Občine Šentjur, Mestni trg 10, 3230 Šentjur, št. 090-0006/2016-4 (231) z dne 30. 1. 2017, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Občine Šentjur, št. 090-0006/2016-4 (231) z dne 30. 1. 2017 se zavrne.2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je organu poslal zahtevo, ki jo je organ prejel 14. 12. 2016, v kateri je zahteval:(1) kopijo geodetskega načrta – posnetka izvedenih del in objektov komunalne gospodarske, javne infrastrukture – za pridobitev uporabnega dovoljenja in(2) kopijo geodetskega elaborata v skladu z Zakonom o evidentiranju nepremičnin in ZGO-1, oziroma projekta gospodarske javne infrastrukture za potrebe vpisa v evidence GURS, v register GJI RS,vse za objekt »Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle, hidravlična izboljšava in dogradnja vodovodnega sistema v Občini Šentjur (območje – situacija vse komunalne infrastrukture-posnetek vodovoda, podzemnih elektrovodov in vrisanih vodovodnih objektov – vodohram, vodovodni rezervoarji in črpališča, za območje Loka pri Žusmu).Organ je dne 30. 1. 2017 izdal odločbo št. 090-0006/2016-4 (231), s katero je zahtevi prosilca delno ugodil in prosilcu dovolil dostop do vseh zahtevanih informacij v obliki vpogleda, zavrnil pa je dostop v obliki fotokopije.V obrazložitvi je organ navedel, da sta geodetski načrt in geodetski elaborat avtorsko zaščitena dela, ta pa je mogoče na podlagi 25. člena ZDIJZ prosilcem posredovati le na vpogled. Organ je hkrati pojasnil, da se geodetski elaborat ne nahaja v tiskani obliki, ampak je za njegovo obdelavo predviden poseben računalniški program, s katerim razpolaga upravljavec teh podatkov, JKP Šentjur d. o. o. Organ je tako odločil, da lahko prosilec v geodetski načrt vpogleda na sedežu organa, v geodetski elaborat pa pri JKP Šentjur, oboje po predhodnem dogovoru.Prosilec je v pritožbi z dne 2. 2. 2017 navedel, da predmet pritožbe ni varovano avtorsko delo, saj 2. točka prvega odstavka 9. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah določa, da avtorskopravno niso varovana uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja. Tako je odločilo tudi že Upravno sodišče RS, št. I U 1410/2015 z dne 9. 6. 2016. Organ je z dopisom št. 090-0006/2016-6 (231) z dne 17. 2. 2017 pritožbo prosilca, kot dovoljeno in pravočasno, odstopil v reševanje IP. Ob odstopu je organ priložil še elaborat geodetskega načrta in datoteko geodetskega elaborata, ki jo je mogoče odpreti le s programom PROTOK, s katerim razpolaga JKP Šentjur. Organ je odstopu pritožbe priložil tudi zaslonski posnetek iz navedenega programa.Pritožba ni utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. IP), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati, in3. nahajati se mora v materializirani obliki.IP ugotavlja, da v tem delu med strankama ni sporno, da zahtevani dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja, saj je organ prosilcu ugodil glede seznanitve z zahtevano dokumentacijo. Med strankama je sporno le to, ali je prosilec upravičen do fotokopij zahtevane dokumentacije, oz. ali gre za avtorsko delo, katerega fotokopije niso dovoljene in je prosilec upravičen le do vpogleda.Glede na navedbe organa v izpodbijani odločbi in glede na navedbe stranskih udeležencev, da zahtevani dokumenti predstavljajo avtorsko delo, IP pojasnjuje, da iz ZDIJZ izhaja, da ima prosilec, na podlagi 17. člena ZDIJZ, pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Organ nima pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (na primer fotokopija ali vpogled). Glede na navedeno se torej v primeru, da zahtevana informacija predstavlja avtorsko delo, lahko zavrne le določen način seznanitve z njo (elektronska kopija, fotokopija), ne pa tudi sam dostop do informacije (npr. vpogled).
V skladu s 5. členom ZASP je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost. Če torej posamezno delo izpolnjuje vse navedene predpostavke kumulativno, se šteje, da gre za avtorsko delo. Glede zahtevanega dokumenta IP ugotavlja, da ta nedvomno izpolnjujejo vseh pet temeljnih predpostavk avtorskega dela iz 5. člena ZASP. Nedvomno je, da je delo izraženo, da predstavlja stvaritev avtorja in intelektualno kreacijo ter da hkrati spada v znanstveno področje človeške ustvarjalnosti. Po vsebinski preučitvi dokumentov IP ocenjuje tudi, da imajo dokumenti tudi zadostno mero individualnosti, da se štejejo za avtorsko delo. IP tako ugotavlja, da zahtevani dokumenti nedvomno izpolnjujejo vse predpostavke za avtorsko delo iz 5. člena ZASP.
Vendar pa je treba v konkretnem primeru upoštevati tudi določbe 9. člena ZASP, na katerega se je skliceval prosilec in ki določenim delom odreka avtorskopravno varstvo. Gre za dela, ki ne glede na to, ali izpolnjujejo navedene predpostavke za avtorsko delo iz 5. člena ZASP, avtorskopravnega varstva ne uživajo. In sicer glede na določbo 9. člena ZASP avtorskopravno niso varovane ideje, načela, odkritja, uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja ter ljudske književne in umetniške stvaritve. Gre predvsem za besedila, ki jih izdajajo institucije z zakonodajnimi, sodnimi ali upravnimi pristojnostmi ter oblastvenimi upravičenji in s katerimi se uravnavajo pravni položaj državljana ali druge družbene zadeve (povzeto po Trampuž M., Oman B., Zupančič A., Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1997, str. 54). Taka besedila so torej tudi gradbena dovoljenja, saj gre za upravne odločbe upravnih enot. Uradno besedilo pri tem predstavlja tako sama odločba, kot tudi vsi dokumenti oz. norme, ki so njene priloge oz. sestavni del. Id., str. 54; To velja tako v primeru besedil, kot tudi v primeru uradnih stvaritev, ki niso besedila (skice in načrti, arhitekturni, urbanistični in kartografski načrti v zazidalnih načrtih in drugih prostorskih izvedbenih aktih itd.). Id., str. 55.IP na tem mestu pojasnjuje, da sicer drži navedba prosilca, da projekti za gradbeno dovoljenje (PGD) in projekti izvedenih del (PID) lahko predstavljajo uradno besedilo, vendar navedenega ni mogoče upoštevati v konkretni pritožbeni zadevi. Bistveno za presojo, kdaj določena dokumentacija PGD ali PID postane uradno besedilo, je namreč to, ali ta dokumentacija predstavlja sestavni del določene upravne odločbe (tj. gradbenega ali uporabnega dovoljenja). PGD ali PID dokumentacija namreč predstavlja avtorskopravno varovano delo, ki avtorskopravno varstvo izgubi šele, ko postane sestavni del upravne odločbe. V primeru, da je bila dokumentacija predložena pristojnemu organu (upravni enoti), vendar gradbeno dovoljenje ni bilo izdano, navedena dokumentacija ni postala sestavni del upravne odločbe in posledično ni izgubila avtorskopravnega varstva. Ključno za odločitev, da je določen dokument mogoče fotokopirati, pa je torej dejstvo, da je dokumentacija sestavni del gradbenega ali uporabnega dovoljenja ali druge odločbe upravnih organov. IP dalje ugotavlja, da je prosilec zahteval geodetski načrt in geodetski elaborat od občine in ne od upravne enote, ter da iz pritožbene zadeve ne izhaja, da sta navedena dokumenta sestavni del gradbenega ali uporabnega dovoljenja, ki bi ga izdala pristojna upravna enota (oz. druge upravne odločbe). Ne da bi bilo v pritožbenem postopku izkazano, da zahtevani dokumenti predstavljajo sestavni del upravne odločbe, ni mogoče slediti navedbam prosilca, da dokumenti niso avtorskopravno varovani.IP dalje še pojasnjuje, da dejansko stanje v odločbi Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 1410/2015-18 z dne 9. 6. 2016, na katero se sklicuje prosilec, ni enako, kot dejansko stanje v konkretnem pritožbenem postopku. Z navedeno sodbo je Upravno sodišče RS potrdilo odločbo IP št. 090-140/2015/11 z dne 31. 8. 2015, v kateri je IP odločal o dokumentaciji upravne enote, in sicer o fotokopijah projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in o geodetskem načrtu za pridobitev uporabnega dovoljenja, pri čemer je bilo iz dokumentacije razvidno in izkazano, da gre za sestavne dele gradbenega in uporabnega dovoljenja, česar pa ni mogoče ugotoviti v konkretnem pritožbenem postopku.Glede na to, da v konkretnem pritožbenem postopku ne gre za dokumente, ki bi bili sestavni del upravne odločbe, saj ne gre za dokumente, s katerimi bi razpolagala upravna enota v okviru izdane upravne odločbe, je IP odločil, da so dokumenti avtorskopravno varovani. V tem primeru je treba uporabiti določbo drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, ki določa, da se prosilcu omogoči seznanitev z informacijo, ki je zavarovana z zakonom, ki ureja avtorsko pravico tako, da se mu jo da na vpogled.IP v zaključku še pojasnjuje, da je organ navedel, da geodetskega elaborata nima v tiskani obliki, temveč je za njegovo obdelavo potreben poseben računalniški program, s katerim razpolaga drug organ. Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16) določa, da lahko prosilec sam izbere obliko, v kateri želi dobiti informacijo, če je informacija javnega značaja tako v elektronski kot v fizični obliki. Če pa je informacija javnega značaja samo v elektronski ali samo v fizični obliki, pa lahko prosilec sam izbere obliko le, če organ razpolaga s tehnološkimi zmogljivostmi za potrebno pretvorbo iz ene oblike v drugo. Organ je pojasnil, da je za obdelavo geodetskega elaborata potreben poseben računalniški program, zaradi česar IP ugotavlja, da tudi, če dokument ne bi predstavljal avtorskopravnega dela, prosilcu navedenega dokumenta ne bi bilo mogoče posredovati v obliki fotokopij, ker organ ne razpolaga s tehničnimi možnostmi, ki bi to omogočala.Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da je odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,svetovalka Informacijskega pooblaščencaInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka