+-Datum: 16.05.2017 Številka: 090-33/2017 Kategorije: Ali dokument obstaja POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval seznam lokacij za katere je bila podana ponudba pri oddaji določenega javnega naročila. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, ker z dokumentom kot ga zahteva prosilec, ne razpolaga. IP je pritožbenem postopku ugotovil, da organ s tovrstnim dokumentom dejansko ne razpolaga, zato je pritožbo prosilca zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-33/2017/3Datum: 17. 5. 2017Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Eudace d.o.o., Litostrojska cesta 44e, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 3. 2. 2017, zoper odločbo, z dne 25. 1. 2017, št. 090-138/2016/3, Ministrstva za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožba prosilca se zavrne.
V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:Prosilec je, dne 25. 11. 2016, od organa v obliki elektronskega zapisa zahteval prilogo št. 3 okvirnega sporazuma za najem komunikacijskih povezav št. 3130-15-338106, sklenjenega med organom in družbo Telekom Slovenije d.d., z dne 16. 3. 2015, v zvezi z javnim naročilom št. JN8009/2014.Organ je zahtevi prosilca v celoti ugodil, prosilcu posredoval zahtevani dokument in v zvezi s tem napravil uradni zaznamek št. 090-126/2016/2, z dne 22. 12. 2016.Prosilec je, dne 24. 12. 2016, na organ naslovil novo zahtevo, in sicer je zahteval posredovanje seznama lokacij, za katere je bila ponudba oddana.Organ je z odločbo št. 090-138/2016/3, z dne 25. 1. 2017, zahtevo prosilca, z dne 24. 12. 2016, zavrnil. Ob tem je navedel, da je vpogledal v dokumentacijo javnega naročila št. JN8009/2014 ter ugotovil, da je v razpisni dokumentaciji navedeno, da obsega najem komunikacijskih povezav za potrebe zasebnega komunikacijskega omrežja državnih organov (omrežje HKOM) najem optične komunikacijske povezave (brez aktivne opreme) in IP VPN komunikacijske povezave različnih prenosnih hitrosti (ločeno znotraj Republike Slovenije in ločeno izven njenega teritorija) ter zagotavljanje kanalizacijske infrastrukture. Vsako od naštetih področij predstavlja zaokroženo celoto oz. posamezno postavko. Naročnik je na osnovi pogojev in meril, določenih v razpisni dokumentaciji, za vsako posamezno postavko, sestavil seznam ponudnikov, s katerimi je nato sklenil okvirne sporazume. Okvirni sporazumi za posamezno postavko so bili sklenjeni z vsemi ponudniki, ki so predložili popolno ponudbo za posamezno področje. Prvi na seznamu je ponudnik z najnižjo ceno. Cene so bile podane na enoto, v skladu s pogoji razpisne dokumentacije. V postopku predloženi predračuni so postali kot Priloga 3 sestavni del okvirnih sporazumov. Ker v postopku predloženi predračuni niso bili vezani na lokacijo, temveč izključno po sistemu cena na enoto, dokument oz. informacija, ki bi vezala ponujeno ceno na enoto (Predračun - priloga 3 k Okvirnemu sporazumu) z lokacijo ni nastala in jo zato organ ne more posredovati.Prosilec je, dne 7. 2. 2017, zoper odločbo organa št. 090-138/2016/3, z dne 25. 1. 2017, vložil pritožbo v kateri je navedel, da okvirni sporazum opredeljuje 48. čl. Zakona o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 91/15; v nadaljevanju ZJN-3), v katerem je določeno, da pomeni okvirni sporazum, sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, katerega predmet je določitev pogojev, s katerimi se uredijo naročila, ki se oddajo v posameznem obdobju, zlasti v zvezi s ceno in, če je ustrezno, predvideno količino. 4. odst. tega člena določa, da se lahko na podlagi okvirnega sporazuma posamezna javna naročila oddajo v skladu s postopki iz tega člena, ki se lahko uporabljajo le med naročniki, ki so za ta namen jasno navedeni v povabilu k sodelovanju ali povabilu k potrditvi interesa, in gospodarskimi subjekti, ki so podpisniki sklenjenega okvirnega sporazuma. 5. in 6. čl. okvirnega sporazuma, sklenjenega s ponudniki, št. 3130-15-338106, 3130-15-338108 in 3130-15-338109, določata, da mora naročnik pri posameznem naročilu na podlagi okvirnega sporazuma, s pozivom k predložitvi ponudbe, najprej pozvati prvega izvajalca s seznama, pri čemer mora v pozivu, v skladu s 6. členom okvirnega sporazuma, navesti podatke, med katerimi je obvezna navedba lokacije, določene z uradnim poštnim naslovom (ali geografskimi koordinatami ali opisno, če lokacija nima poštnega naslova). Organ zagotovo razpolaga vsaj s tistimi konkretnimi lokacijami, na katerih je do vzpostavitve povezave na podlagi okvirnega sporazuma že prišlo.Organ je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-138/2016/5, z dne 15. 2. 2017, s prilogami, poslal v odločanje IP.IP je, dne 16. 5. 2017, z namenom razjasnitve dejanskega stanja, z organom opravil pogovor. Organ je pojasnil, da ponudniki ob podaji ponudbe niso vedeli, za katere konkretne lokacije se potegujejo, temveč so zanje izvedeli šele potem, ko so bili že izbrani na podlagi podanih ponudb. Ponudbe so bile torej okvirne s splošno specifikacijo oz. niso bile dane za neko lokacijo ali seznam lokacij. Seznam lokacij, za katere je bila ponudba oddana, posledično ne obstaja.Pritožba ni utemeljena.IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v 2. odst. 39. čl. določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. čl. ZDIJZ je vsakomur (ne glede na interes) omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Ministrstvo za javno upravo, ki je nedvomno dolžno delovati tudi po ZDIJZ, saj sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. čl. ZDIJZ.Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oz. definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oz. nematerializirano vsebino. V skladu s 4. čl. ZDIJZ je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji: - da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je ta pridobil v okviru javnopravnih pristojnosti), - da organ z njo razpolaga,- da se informacija nahaja v materializirani obliki.Z vidika presoje obstoja informacije javnega značaja, kot izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, IP ugotavlja, da v skladu s 34.a čl. Zakona o državni upravi (Ur. l. RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14 in 51/16; v nadaljevanju ZDU-1) sodi v delovno področje organa opravljanje nalog na področjih javne uprave, sistemskega urejanja organiziranosti in delovanja javnega sektorja, sistema javnih uslužbencev, plačnega sistema v javnem sektorju, javnih naročil, volilne in referendumske zakonodaje, sistemskega urejanja splošnega upravnega postopka, sistemskega urejanja upravnih taks, upravnega poslovanja, upravljanja z informacijsko komunikacijskimi sistemi in zagotavljanja elektronskih storitev javne uprave, zagotavljanja delovanja državnega portala eUprava, varnih predalov, centralne storitve za spletno prijavo in elektronski podpis, informacijske družbe, elektronskih komunikacij, dostopa do informacij javnega značaja, delovanja nevladnih organizacij, lokalne samouprave, kakovosti javne uprave, boljše zakonodaje ter odprave administrativnih ovir in naloge na področju sistemskega urejanja ravnanja s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti, centraliziranega ravnanja s stvarnim premoženjem države, načrtovanja in koordiniranja prostorskih potreb organov državne uprave ter drugih nalog na področju ravnanja s stvarnim premoženjem v skladu s predpisi ali aktom vlade. Širše oz. celotno delovno področje organa pa določa ZDIJZ, po katerem delovno področje organa zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Upoštevaje navedeno vse zahtevane informacije nedvomno spadajo v delovno področje organa.IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo in pogovora z organom ugotovil, da organ ne razpolaga s spornimi dokumenti. Prosilec je zahteval seznam lokacij, za katere je bila ponudba oddana. 3. tč. II. dela razpisne dokumentacije javnega naročila št. JN8009/2014, z nazivom »lokacija izvedbe«, določa, da bodo podrobnosti o obstoječih lokacijah predstavljene ob prvem odpiranju konkurence, podrobnosti o posameznih novih lokacijah pa naročnik poda ob vsakokratnem naslednjem odpiranju konkurence ali neposredni oddaji naročila. Iz tega logično izhaja, da posamezen ponudnik ob oddaji ponudbe ni mogel vedeti, za katere lokacije podaja ponudbo in da v tej fazi postopka ni bil določen seznam lokacij, za katerega so ponudniki podajali ponudbe. Tudi organ je prepričljivo pojasnil, da ponudniki ob podaji ponudbe niso mogli vedeti, za katere konkretne lokacije se potegujejo, temveč so zanje izvedeli šele potem, ko so bili že izbrani na podlagi podanih ponudb. Ponudbe so bile torej okvirne s splošno specifikacijo oz. niso bile dane za neko lokacijo ali seznam lokacij. Seznam lokacij, za katere je bila ponudba oddana, posledično ne obstaja. IP je ocenil, da ni razloga, da ne bi sledil prepričljivim navedbam organa in je ugotovil, da organ dejansko ne razpolaga s seznamom lokacij, za katere je bila ponudba oddana. Organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. čl. ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. IP zato zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi. Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor zoper odločbo Ministrstva za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana , z dne 25. 1. 2017, št. 090-138/2016/3. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in odločbo Ministrstva za javno upravo , z dne 25. 1. 2017, št. 090-138/2016/3.Postopek vodil:Jan Merc, univ. dipl. prav.asistent svetovalca IPInformacijski Pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.informacijska pooblaščenka
