Klipšteter Tomaž - novinar Dnevnika - Univerza v Mariboru
+ -Številka: 090-30/2017
Kategorije: Ostali sodni postopki
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval elektronsko kopijo sodne poravnave, ki sta jo januarja 2016 sklenila organ in nekdanji dekan članice organa. Organ je zahtevo prosilca zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva sodnega postopka. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da izjema varstva sodnega postopka ni podana, saj je sodni postopek že pravnomočno zaključen, zaradi česar izvedbi sodnega postopka ne more nastati nobena škoda. IP je organu naložil, da prosilcu posreduje elektronsko kopijo zahtevane sodne poravnave, v kateri je dolžan prekriti varovane osebne podatke.ODLOČBA:Številka: 090-30/2017/2Datum: 10. 2. 2017
Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 248. člena in prvega ter drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi Tomaža Klipšteterja, novinarja Dnevnika, dopisništvo Maribor, Razlagova 9, 2000 Maribor (v nadaljevanju prosilec), z dne 6. 2. 2017 zoper odločbo Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), št. 0740/2017/O 13/515-MP z dne 25. 1. 2017, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 6. 2. 2017 se delno ugodi in se odločba Univerze v Mariboru, 0740/2017/O 13/515-MP z dne 25. 1. 2017 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu na elektronski naslov: … posredovati elektronsko kopijo Sodne poravnave opr. št. Pd 396/2015 z dne 26. 1. 2016, pri čemer je v uvodu sodne poravnave dolžan prekriti naslov (ulica in kraj) tožeče stranke.2. V delu, v katerem je organ v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe na posredovanih dokumentih dolžan prekriti varovane osebe podatke, se pritožba prosilca zavrne.2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 10. 1. 2017 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je želel prejeti sporazum, dogovor oz. zunajsodno poravnavo, ki jo je organ sklenil s …. Po poročanju medijev je organ januarja 2016 … v postopku mediacije sklenil sporazum, s katerim je nekdanji dekan … umaknil svojo tožbo in se hkrati odpovedal vsem potencialnim nadaljnjim tožbam. Organ je z odločbo št. 0740/2017/O 13/515-MP z dne 25. 1. 2017 zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi je organ navedel, da zahtevani dokument izpolnjuje izjemo iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej gre za podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravnega ali drugega sodnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Organ je presodil, da bi razkritje dokumenta škodovalo njegovi izvedbi, saj sta se organ in prof. … s to poravnavo dogovorila, da je vsebina dogovora zaupne narave in da so s poravnavo zaključeni vsi postopki, ki jih je prof. … sprožil zoper organ. Če bi organ sodno poravnavo razkril javnosti, bi to predstavljalo kršitev določb sodne poravnave, zaradi česar bi bil organ odškodninsko odgovoren drugi stranki poravnave. Organ je zato ugotovil, da je pogoj, da bi razkritje dokumenta, škodovalo njegovi izvedbi, izpolnjen. Organ je v zaključku še dodal, da na podlagi sodne poravnave ni prevzel nobenih obveznosti, ki bi predstavljale porabo javnih sredstev, zaradi česar javni interes za razkritje sodne poravnave ni podan.Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 6. 2. 2016 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je obrazložitev vsebinsko in pravno zmotna ter zavajajoča. Prosilec meni, da ne more iti za sodno poravnavo, temveč kvečjemu za izvensodno poravnavo ali neposreden dogovor med rektorjem in profesorjem. Če je rektor v imenu univerze sklepal dogovor z zaposlenim na univerzi, tak dogovor ne more imeti statusa zaupnega dokumenta, oz. je mogoče prosilcu omogočiti vpogled v preostali del dogovora s prekritjem zaupnega predela dogovora. Prosilec se prav tako ne strinja z obrazložitvijo, da ni podan javni interes, ker dogovor za posledico nima porabe javnih sredstev. Poraba javnih sredstev ni element, ki bi bil ključen za odločanje o javnosti podatka. Dogovor lahko namreč vsebuje druge dejavnike, ki nimajo neposrednega vpliva na porabo javnih sredstev, imajo pa lahko posredni vpliv (npr. javnemu uslužbencu ponujajo določene ugodnosti, kot je ohranitev delovnega mesta in položaja oz. drugih funkcij ki jih opravlja v sistemu javne uprave.Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 074-1/2017/4/515-MP z dne 9. 2. 2017 odstopil v reševanje IP. Hkrati z odstopom pritožbe je organ IP posredoval tudi dokumentacijo, ki jo je zahteval prosilec.Pritožba je delno utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;2. organ mora z njo razpolagati;3. nahajati se mora v materializirani obliki.V obravnavanem primeru ni sporno, da informacija izvira iz delovnega področja organa, da organ z njo razpolaga in da se nahaja v materializirani obliki. Predmet odločanja je namreč sodna poravnava, opr. št. Pd 396/2015 z dne 26. 1. 2016, ki sta jo pred Delovnim sodiščem v Mariboru sklenila organ in tožeča stranka, prof. …Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ zahtevo prosilca zavrne, če gre za »podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi« (izjema varstva sodnih postopkov). Za uveljavitev izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ sta kumulativno določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo:- da je (sodni) postopek še v teku,- da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi.IP je zato v nadaljevanju presojal, ali je izpolnjena izjema iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je v svoji zavrnilni odločbi skliceval organ in ugotovil, da sklicevanje na obravnavano izjemo ne pride v poštev, ker noben od navedenih pogojev, v konkretni zadevi ni podan, kar bo IP pojasnil v nadaljevanju.Navedeni sodni postopek ni več v teku. Kot izhaja iz presojanega dokumenta, je bil sodni postopek zaključen s sodno poravnavo, ki je bila sklenjena dne 26. 1. 2016, istega dne je postala pravnomočna in tudi izvršljiva. Dokument je bil sicer sestavljen v sodnem postopku, vendar ta postopek že več kot leto dni ni več v teku. Razkritje zahtevanega dokumenta ne bo škodovalo izvedbi sodnega postopka. Glede na že ugotovljeno dejstvo, da je sodni postopek že zaključen in je sodna poravnava že sklenjena, razkritje dokumenta izvedbi sodnega postopka ne more več škodovati. Iz obojega je mogoče ugotoviti, da noben od zahtevanih pogojev, za uporabo izjeme varstva sodnega postopka, v konkretnem primeru ni podan. Organ se je v odločbi skliceval, da je škoda podana zato, ker je vsebina dogovora zaupne narave in bi razkritje dogovora pomenilo kršitev določb sodne poravnave. IP ugotavlja, da je sodna poravnava praviloma, pa tudi v konkretnem primeru zaupne narave, vendar jo je mogoče posredovati tretjim osebam na podlagi ustrezne pravnomočne odločbe, kar je nenazadnje lahko tudi odločba IP v postopku po ZDIJZ.IP še pojasnjuje, da sta sodno poravnavo sklenila organ in javni uslužbenec in da se odločitev nanaša na informacije, ki so povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V teh primerih tretji odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, ne glede na obstoj morebitne izjeme, razen v primeru taksativno določenih izjem (npr. varstvo sodnega postopka), ki pa, kot je ugotovil IP, v konkretnem primeru niso podane.Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je IP v nadaljevanju po uradni dolžnosti preizkusil, ali so morebiti podane kakšne izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da so v dokumentih vsebovani osebni podatki fizičnih oseb, za katere je IP nadalje ugotavljal, ali obstaja zakonska podlaga, ki bi dovoljevala njihovo razkritje po ZDIJZ.V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (ZVOP-1)[1].IP je dovolil razkritje naslednjih osebnih podatkov:- imena, priimki in podpisi javnih uslužbencev (dekan, javni uslužbenec, sodnica), saj 1. alineja tretjega odstavka 6. člena določa, da se ne glede na podano izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Navedene podatke je torej v zahtevanem dokumentu dopustno razkriti;- imena, priimki in podpisi pooblaščencev, saj se njegovi podatki v dokumentaciji nahajajo v vlogi poslovnega subjekta, kot tak pa ni upravičen do zaščite v smislu ZVOP-1. ZVOP-1 namreč posameznika definira kot določeno ali določljivo fizično osebo, na katero se nanaša osebni podatek, odvetnik pa, kadar nastopa v vlogi poslovnega subjekta, ne predstavlja fizične osebe,Glede naslova tožeče stranke je IP ugotovil, da za posredovanje prosilcu oz. javnosti ne obstaja zakonska podlaga, zato mora organ, v skladu s 7. členom ZDIJZ in 19. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07, 95/11 in 24/16), pred posredovanjem dokumenta prosilcu prekriti naslov tožeče stranke, ki se nahaja v uvodu sodne poravnave (ulica in kraj).Glede na vse navedeno IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena. Organ je v izpodbijani odločbi napačno uporabil materialno pravo, zato je IP na podlagi prvega in drugega odstavka 252. člena ZUP, delno odpravil izpodbijano odločbo in organu naložil posredovanje podatkov iz 1. točke izreka te odločbe. V delu (glede varovanih osebnih podatkov, ki jih mora organ na posredovanem dokumentu prekriti) je IP pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil kot neutemeljeno, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,svetovalka Informacijskega pooblaščencaInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka
[1] Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1).