Prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor
+ -Številka: 090-29/2017
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval kopijo odločbe, izdane v postopku, v katerem je bil sam prijavitelj. Organ je zahtevo prosilca zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Prosilec je v pritožbenem postopku navedel, da je z osebnimi podatki inšpekcijskih zavezancev že seznanjen in jih zato pred njim ni treba varovati, prav tako pa ima kot prijavitelj poseben interes za dostop do navedene odločbe. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je prosilec zahteval dokument v povezavi s poimensko navedenima osebama, zato bi bili tudi v primeru delnega dostopa, v katerem bi organ prekril osebne podatke zavezancem, nedovoljeno razkriti osebni podatki fizičnih oseb, saj so te določljive. Dejstvo, da konkreten prosilec že od prej pozna nekatere osebne podatke iz dokumentov, ne predstavlja ustrezne podlage, da bi lahko organ te osebne podatke prosilcu tudi razkril. ODLOČBA:
Številka: 090-29/2017/2Datum: 9. 2. 2017
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 30. 1. 2017, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-105/2016-2 z dne 12. 1. 2017, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožba prosilca z dne 30. 1. 2017 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-105/2016-2 z dne 12. 1. 2017, se zavrne.2. Zahteva prosilca za povračilo stroškov postopka se zavrne.3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je dne 13. 12. 2016 na organ naslovil zaprosilo za drugopis odločbe organa v zvezi s postopkom št. 06122-2036/2016. Prosilec je namreč na organ naslovil vlogo za odpravo nedovoljenega stanja na določenem zemljišču. Organ je zavezancema po 152. členu ZGO-1 izdal odločbo, prosilec domneva da v zvezi z odstranitvijo spornega dela gradbenega objekta. Ker se vse odtlej na spornem objektu ni zgodilo ničesar, čeprav je bila odločba organa izdana že v mesecu oktobru 2016. Prosilec je zaprosil za izdajo drugopisa predmetne odločbe, vendar je dne 24. 11. 2016 prejel pojasnilo, da za navedeno ni ustrezne zakonske podlage, razen Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Glede na navedeno prosilec prosi za izstavitev predmetne odločbe, pri čemer datuma in številke odločbe ne more navesti, ker z njima ne razpolaga.Organ je z odločbo št. 090-105/2016-2 z dne 12. 1. 2017 zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je prosilec poimensko navedel osebi, zoper kateri je inšpekcijski postopek uveden, zato organ ocenjuje, da tudi v primeru delnega dostopa, v katerem bi prekril osebne podatke zavezancema, ne bi bilo zagotovljeno varstvo osebnih podatkov fizičnih oseb in bi bile te določljive. Zahtevo prosilca je na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v povezavi s 6. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) zavrnil. Organ je v zaključku še pojasnil, da se v postopku dostopa do informacij javnega značaja omogoča dostop do informacij prav vsakomur, zaradi česar se pri uveljavljanju pravice do dostopa do informacij javnega značaja ne odloča glede na položaj konkretnega prosilca, temveč, ali zahtevan dokument kot tak predstavlja informacijo javnega značaja za vse.Prosilec se je zoper odločbo organa dne 30. 1. 2017 pritožil zaradi napačne uporabe materialnega prava in nepopolno oz. napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Prosilec meni, da je odločba birokratska in v nasprotju z zakonom, saj je organ pojasnil le, da bi tudi v primeru, da bi bili osebni podatki zakriti, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. Prosilec pojasnjuje, da se je postopek pri organu začel na podlagi njegove zahteve, da je bila odločba izdana zavezancema, katerih podatki so javno dostopni v zemljiški knjigi oz. v bazi GURS. Prosilec je bil torej s temi podatki seznanjen že ob svoji prvotni vlogi, kateri dodatni osebni podatki bi bili v konkretnem primeru razkriti prosilcu s posredovanjem odločbe, pa organ ni pojasnil. Glede na to, da se je nadzorni postopek začel na podlagi vloge prosilca, pa ima prosilec pravni interes, ki je močnejši od morebitnega varovanja osebnih podatkov.Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom št. 090-105/2016-4 z dne 7. 2. 2017 odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi. Hkrati z odstopom pritožbe je organ IP odstopil tudi dokumente, ki jih je zahteval prosilec.Pritožba ni utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;2. organ mora z njo razpolagati;3. nahajati se mora v materializirani obliki.ZDIJZ kot eno temeljnih načel varuje načelo prostega dostopa do informacij javnega značaja (5. člen), katerega namen je zagotoviti, da so informacije javnega značaja dostopne vsem prosilcem pod enakimi pogoji, ne glede na morebitne posebne okoliščine in dodaten interes posamičnega prosilca. Navedbe prosilca, da se je postopek pri organu začel na njegovo pobudo in da že razpolaga z osebnimi podatki oseb, proti katerim se je vodil konkretni postopek, torej za odločitev v navedeni zadevi niso relevantne. IP kot pritožbeni organ ocenjuje naravo dokumenta in ali je dokument kot tak prosto dostopen vsakomur, ki bi ga zahteval, ne glede na to, ali je prosilec prijavitelj v konkretni inšpekcijski zadevi ali zgolj zainteresirana splošna javnost. IP dalje pojasnjuje, da je mogoče dostop do informacij javnega značaja omejiti le, če je izpolnjena katera od izjem, ki jih določa 5.a in 6. člen ZDIJZ. Na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZVOP-1 v 6. členu določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.V konkretnem primeru iz zahtevanih dokumentov izhajajo osebni podatki zavezancev, zoper katere je organ vodil postopek in tudi vse ostale relevantne ugotovljene okoliščine v postopku, ki se nanašajo na konkretna zavezanca. IP je sledil obrazložitvi organa, da je prosilec seznanjen s tem, kdo sta posameznika, proti katerima se je vodil inšpekcijski postopek, zaradi česar bi bilo, kljub prekritju osebnih podatkov, nezakonito poseženo v varstvo osebnih podatkov inšpekcijskih zavezancev. Dejstvo, ali je bil posameznik zavezanec v inšpekcijskem postopku, kaj je bilo glede tega posameznika v postopku ugotovljeno ali so bili v postopku izrečeni kakšni ukrepi in kateri, vse navedeno je mogoče šteti za osebne podatke posameznika. Z razkritjem odločbe prosilcu, ki priznava in tudi navaja imena posameznikov, zoper katere je tekel konkretni postopek, bi bilo nedopustno poseženo v varstvo osebnih podatkov zavezancev v konkretni odločbi. Razkritje osebnih podatkov prosilcu v postopku po ZDIJZ predstavlja obdelavo osebnih podatkov v smislu ZVOP-1. Za zakonito obdelavo osebnih podatkov, pa mora v skladu z 8. členom ZVOP-1 obstajati ustrezna pravna podlaga. ZVOP-1 kot temeljno pravilo obdelave osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor sodi tudi organ) določa, da je obdelava dopustna, če tako določa zakon oziroma na zakonu temelječa osebna privolitev (9. člen ZVOP-1). IP ugotavlja, da v konkretnem primeru ne obstaja pravna podlaga, ki bi dopuščala razkritje osebnih podatkov zavezancev v inšpekcijskih postopkih prosilcem po ZDIJZ.Ob tem IP še dodaja, da v konkretnem primeru ni relevantno, da prosilec (nekatere) osebne podatke že pozna. Ker jih je zahteval po ZDIJZ, se v tem postopku njegova zahteva in pritožba obravnavata z vidika informacij javnega značaja, torej gre za vprašanje, ali bi bilo razkritje osebnih podatkov prosilcu, na podlagi ZVOP-1 dopustno ali ne. Ker zakonska podlaga za razkritje ne obstaja (zakon pa tudi ne določa, da je dopustno razkriti tiste osebne podatke, ki jih posameznik iz kakršnega koli drugega razloga že pozna), je treba slednje varovati, ne glede na status in posebne okoliščine konkretnega prosilca.IP v zaključku še dodaja, da v konkretnem primeru ni možno uporabiti instituta delnega dostopa iz ZDIJZ, saj anonimizacije dokumenta ni mogoče opraviti brez škode za zaupnost varovanih osebnih podatkov. Tudi z delnim prikritjem dokumenta bi bili prosilcu razkriti osebni podatki zavezancev, česar pa ZVOP-1 ne dopušča. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014. Ker torej varovanih osebnih podatkov ni mogoče izločiti iz zahtevanega dokumenta brez ogrozitve njihove zaupnosti, je treba dostop do dokumenta zavrniti v celoti, ne glede na to, da dokument vsebuje tudi morebitne nevarovane osebne podatke.Na podlagi zgoraj navedenega ja IP sledil odločitvi organa in v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.IP je glede navedb prosilca, da je organ dolžan povrniti vse pritožbene stroške prosilca, ugotovil, da je zahteva prosilca za povrnitev stroškov neutemeljena. V skladu s prvim odstavkom 113. člena ZUP stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,svetovalka Informacijskega pooblaščencaInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,Informacijska pooblaščenka