Prosilec - Zavod sv. Martina
+ -Številka: 090-28/2017
Kategorije: Ali gre za delovno področje organa, Osebni podatek
POVZETEK:Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo, s katero je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov iz razloga koncentracije varovanih osebnih podatkov, torej zaradi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in zaradi izjeme notranjega delovanja organa na podlagi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo, o kateri je odločil IP v pritožbenem postopku. IP je ugotovil, da je organ zasebni zavod, ki v okviru javne službe opravlja dejavnost institucionalnega varstva starejših oseb na podlagi koncesije. IP je tako v obravnavanem primeru presojal, ali so posamezni zahtevani dokumenti informacije javnega značaja, torej ali sodijo v delovno področje organa v okviru izvajanja javne službe institucionalnega varstva starejših oseb, in če sodijo, ali so javno dostopni (v celoti ali delno). IP je ugotovil, da posamezni dokumenti predstavljajo informacije javnega značaja, ki sodijo v izvajanje javne službe organa, pri čemer je upošteval izjemo varstva osebnih podatkov in odločil o delnem dostopu po 7. členu ZDIJZ, za posamezne dokumente pa je ugotovil, da ne izpolnjujejo vseh pogojev za obstoj informacije javnega značaja v obravnavanem primeru.ODLOČBA:Številka: 090-28/2017/3Datum: 27. 3. 2017Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec) z dne 26. 1. 2017, zoper odločbo Zavoda sv. Martina, Srednja vas v Bohinju 33A, 4267 Srednja vas v Bohinju (v nadaljevanju: organ) št. 18/17-1 z dne 12. 1. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoODLOČBO:1. Pritožbi prosilca z dne 26. 1. 2017 se delno ugodi in se odločba Zavoda sv. Martina št. 18/17-1 z dne 12. 1. 2017 delno odpravi ter se odloči:»Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:- Sklep o imenovanju za v. d. direktorja Zavoda sv. Martina z dne 26. 8. 2005 na način, da prekrije:∙ v preambuli delovno mesto, ime in priimek izdajatelja sklepa,∙ v točki I. podatke o rojstvu in EMŠO ter naslov imenovanega v. d. direktorja,∙ ime, priimek in podpis podpisnika;- Pogodbo o zaposlitvi z dne 31. 12. 2008 na način, da prekrije:∙ v uvodu funkcijo ter ime in priimek zastopnika delodajalca (za navedbo naziva in naslova organa),∙ pri podatkih o v. d. direktorju njegov rojstni podatek, naslov, EMŠO in DŠ;∙ funkcijo, ime in priimek ter podpis podpisnika oziroma zastopnika delodajalca;- Sklep o prenehanju delovnega razmerja št. 002/2009 z dne 22. 6. 2009 na način, da prekrije:∙ rojstni podatek imenovanega ter njegov naslov (v zgornjem delu dokumenta in v besedilu),∙ funkcijo, ime in priimek ter podpis podpisnika oziroma zastopnika delodajalca;- Pogodbo o zaposlitvi z dne 24. 6. 2009 na način, da prekrije:∙ v uvodu funkcijo, ime in priimek zastopnika delodajalca (za navedbo naziva in naslova organa),∙ v uvodu pri podatkih o v. d. direktorici njene rojstne podatke, EMŠO, DŠ in naslov,∙ 1. člen pogodbe,∙ četrti odstavek 9. člena pogodbe,∙ funkcijo, ime in priimek ter podpis podpisnika oziroma zastopnika delodajalca;- Pogodbo o zaposlitvi z dne 23. 6. 2010 na način, da prekrije v besedilu pogodbe:∙ v uvodu funkcijo, ime in priimek zastopnika delodajalca (za navedbo naziva in naslova organa),∙ v uvodu pri podatkih o v. d. direktorici njene rojstne podatke, EMŠO, DŠ in naslov,∙ 1. člen pogodbe,∙ četrti odstavek 9. člena pogodbe,∙ funkcijo, ime in priimek ter podpis podpisnika oziroma zastopnika delodajalca;- Pogodbo o poslovodenju na način, da prekrije:∙ v uvodu funkcijo, ime in priimek podpisnika v imenu naročnika,∙ v uvodu pri podatkih o v. d. direktorju njegov naslov in davčno številko,∙ na koncu imena, priimke in podpise članov Sveta organa; - Pogodbo o zaposlitvi za direktorja z dne 14. 10. 2011 na način, da prekrije:∙ v uvodu funkcijo, ime in priimek podpisnika v imenu delodajalca,∙ v uvodu pri podatkih o delavcu njegov rojstni podatek, naslov in davčno številko,∙ v drugem odstavku 9. člena posamezne kriterije pri določitvi letnega dopusta,∙ na koncu dokumenta ime, priimek in podpis podpisnika v imenu delodajalcu;- Pogodbo o zaposlitvi s poslovodno osebo z dne 14. 10. 2016 na način, da prekrije:∙ v uvodu funkcijo, ime in priimek podpisnika v imenu delodajalca,∙ v uvodu pri poslovodji njegov rojstni podatek, naslov in davčno številko,∙ v drugem odstavku 10. člena posamezne kriterije pri določitvi letnega dopusta,∙ na koncu dokumenta ime, priimek in podpis podpisnika v imenu delodajalca;- Zapisnik 10. redne seje Sveta na način, da prekrije celotno besedilo zapisnika, razen pri∙ točki 6 naslov točke, prvi in drugi stavek pod »SKLEP-3« in sprejeto odločitev;∙ točki 7 naslov točke in prvi odstavek, »SKLEP-4« in sprejeto odločitev.2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.3. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.Obrazložitev:Prosilec je z zahtevo z dne 24. 11. 2016, v obliki fotokopije ali izpisa po pošti, zahteval naslednje dokumente:- Odločbo o podelitvi koncesije 66305-11/2005 z dne 31. 1. 2006;- vse pogodbe o zaposlitvi direktorja organa, sedanjega in prejšnjih (tudi v. d. direktorja) od ustanovitve organa ter vse z njimi povezane morebitne anekse, sporazume o prenehanju pogodb o zaposlitvi, sporazumnih razvez pogodb,…;- gradiva za seje Sveta organa in zapisnike sej – dokumenti, nastali po 24. 2. 2016;- morebitne spremembe Akta o ustanovitvi organa ali Statuta organa, nastale po 24. 2. 2016.Organ je v zvezi s predmetno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja odgovoril prosilcu z dopisom št. 521/16 z dne 21. 12. 2016, na podlagi sklepa sveta organa, sprejetega na 13. seji 7. 12. 2016. Iz navedenega odgovora izhaja, da se organ ne šteje za zavezanca za podajanje informacij javnega značaja, ker ni vpisan v Register zavezancev za informacije javnega značaja, zato predlaga, da se prosilec obrne na organ, ki je izdal odločbo o koncesiji.Prosilec je pri IP vložil pritožbo zaradi molka organa, zato je IP pozval organ na ustrezno postopanje z dopisom št. 0900-5/2017/2 z dne 5. 1. 2017.Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 18/17-1 z dne 12. 1. 2017 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je prosilcu ugodil v delu zahteve, ki se nanaša na fotokopijo odločbe o podelitvi koncesije št. 66305-11/2005 z dne 31. 1. 2006, v preostalem delu pa je zahtevo prosilca zavrnil. Dostop do vseh pogodb o zaposlitvi direktorja organa, sedanjega in prejšnjih (tudi v.d. direktorja) od ustanovitve organa ter vse z njimi povezane morebitne anekse, sporazume o prenehanju pogodb o zaposlitvi, sporazumnih razvez pogodb,…, je organ zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ oziroma zaradi koncentracije varovanih osebnih podatkov. K slednjemu organ še navaja, da je zasebni zavod, iz tega pa izhaja, da direktorji oziroma zaposleni v organu niso javni uslužbenci in njihove pogodbe ne spadajo med dokumente, glede katerih je organ dolžan v skladu z ZDIJZ omogočiti prosilcu dostop. Dostop do zahtevanih zapisnikov 11. redne seje 24. 5. 2016, 3. korespondenčne seje 20. 6. 2016, 1. izredne seje 22. 8. 2016, 12. redne seje 12. 9. 2016, 4. korespondenčne seje 18. 10. 2016, 13. redne seje 7. 12. 2016 pa je organ zavrnil na podlagi izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ugotovil je, da vsi dokumenti vsebujejo podatke, ki so sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Ugotovil je tudi, da zapisnik 1. izredne seje, gradivo 12. redne seje, zapisnik 4. korespondenčne seje ter gradivo za 13. redno sejo vsebujejo tudi podatke iz nepravdnih postopkov in bi njihovo razkritje škodovalo njihovi izvedbi. V zvezi z Aktom o ustanovitvi pa je organ v izpodbijani odločbi navedel, da se po 24. 2. 2016 ni spreminjal in da je javno in prosto dostopen na vpogled zainteresirani javnosti, zato se dostop zavrne na podlagi petega odstavka 6. člena ZDIJZ.Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 26. 1. 2017 (v nadaljevanju: pritožba) zaradi kršitve pravil postopka in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je organ izdal odločbo o delni ugoditvi zahtevka, čeprav ZDIJZ takšne odločitve ne predvideva. Organ bi moral odločiti, če bi šlo za razloge iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ o (delni) zavrnitvi zahteve. Prav tako odločba ni bila vročena v skladu s pravili ZUP. Glede razlogov varstva osebnih podatkov bi organ, če bi šlo za varovane osebne podatke, moral omogočiti seznanitev z zahtevanimi dokumenti tako, da bi prekril te osebne podatke. Pavšalna ugotovitev, da dokumenti vsebujejo osebne podatke, ne zdrži presoje. Opozarja, da je zahteval gradiva in zapisnike, izpodbijana odločba pa govori predvsem o zapisnikih. Tudi navedba, da vsi dokumenti vsebujejo podatke, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa, je pavšalna in zaradi tega ni mogoče v celoti zavrniti dostopa do take IJZ. Navaja še, da odločbe ne izpodbija v delu, v katerem je organ prosilcu ugodil oziroma obrazložil, da se Akt o ustanovitvi ni spreminjal, ni pa organ obrazložil, ali je prišlo do sprememb Statuta.Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 18/17-3 z dne 3. 2. 2017, poslal v odločanje IP. Organ je s pritožbo posredoval IP:- Sklep o imenovanju za v. d. dolžnosti direktorja z dne 26. 5. 2005;- Pogodbo o zaposlitvi z dne 31. 12. 2008;- Izjavo z dne 4. 6. 2009;- Sklep o prenehanju delovnega razmerja z dne 22. 6. 2009;- Pogodbo o zaposlitvi z dne 24. 6. 2009;- Pogodbo o zaposlitvi z dne 23. 6. 2010;- Pogodbo o poslovodenju z dne 26. 6. 2011;- Pogodbo o zaposlitvi za direktorja z dne 14. 10. 2011;- Pogodbo o zaposlitvi s poslovodno osebo z dne 14. 10. 2016;- gradiva za 11., 12. in 13. redno sejo ter za 3. korespondenčno sejo Sveta;- zapisniki 11., 12. in 13. redne seje, 1. izredne seje in 3. korespondenčne seje Sveta.V namen razjasnitve dejanskega stanja je IP pri organu 21. 2. 2017 opravil ogled brez prisotnosti strank, na podlagi 11. člena ZInfP, v pravni teoriji poznan kot ogled in camera. Gre za procesno dejanje IP, da kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanega podatka. Na ogledu in camera je organ predložil IP še Pogodbo o koncesiji št. 45303-53/05/6 z dne 31. 5. 2006 (v nadaljevanju: Pogodba o koncesiji), Statut Zavoda sv. Martina (v nadaljevanju: Statut), Letno poročilo 2015 in bilanco stanja na dan 31. 12. 2015, ki je bila predložena Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.Pritožba je delno utemeljena.1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organaIP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. IP preizkusi prvostopenjsko odločbo v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka, in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v delu, v katerem mu je organ zavrnil dostop do zahtevanih informacij oziroma dokumentov, navaja pa tudi, da organ ni obrazložil, ali je prišlo po 24. 2. 2016 do sprememb Statuta. ravilna, primarno skliceval na to, da zahtevani magnetogram ni dokument po prvem odtavkuri čemer je organ svojo 2. Informacija javnega značajaIP uvodoma ugotavlja, da je organ pravna oseba zasebnega prava, saj gre za zasebni zavod. Kot izhaja iz določbe 1. člena Akta o ustanovitvi Zavoda sv. Martina za socialnovarstveno, zdravstveno, vzgojno-izobraževalno in vzgojno-varstveno dejavnost (v nadaljevanju: Akt o ustanovitvi), dostopnega na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES), je organ nepridobitna dobrodelna organizacija za izvajanje socialnovarstvenih programov in storitev ter drugih navedenih dejavnosti. V Poslovnem registru Slovenije, ki je prav tako dostopen na spletni strani AJPES, je organ registriran kot zavod.Iz Odločbe Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 66305-11/2005 z dne 31. 1. 2006, ki jo je organ predložil IP in posredoval tudi prosilcu, nadalje izhaja, da je bila organu podeljena koncesija za storitev institucionalnega varstva v domovih za starejše na lokaciji Bohinj, in sicer na podlagi javnega natečaja za podelitev koncesije za opravljanje storitev institucionalnega varstva v domovih za starejše (Uradni list RS, št. 64/05; v nadaljevanju: javni natečaj). Navedeno izhaja tudi iz Pogodbe o koncesiji št. 45303-53/05/6 z dne 31. 5. 2006 (v nadaljevanju: Pogodba o koncesiji). Organu je podeljena koncesija za opravljanje storitev institucionalnega varstva v domovih za starejše za dobo 40 let za 40 uporabnikov standardne storitve in za 20 uporabnikov nadstandardne storitve.IP ugotavlja, da je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ kot izvajalec javne službe in da organ z večino zahtevanih dokumentov razpolaga. Sporno v obravnavanem primeru je, kateri zahtevani dokumenti spadajo v področje izvrševanja javne službe in s tem je povezano vprašanje, ali je organ glede zahtevanih dokumentov (vseh ali posameznih) sploh zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. Povedano drugače, sporno je, ali zahtevani dokumenti predstavljajo informacije javnega značaja, in če jih, v kolikšnem obsegu so javno dostopni (v celoti ali delno).Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ namreč informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da iz definicije informacije javnega značaja izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati,3. nahajati se mora v materializirani obliki.V primerih, ko so zavezanci po ZDIJZ izvajalci javne službe, niso pa hkrati tudi osebe javnega prava, je njihovo delovno področje v smislu 4. člena ZDIJZ opredeljeno z javno službo, ki jo opravljajo, informacije javnega značaja pa so vse tiste informacije, ki se nanašajo na opravljanje te javne službe. Pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja je v takšnih primerih odločilno to, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki neposredno vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnopravnih nalog. Poudariti namreč velja, da so izvajalci javne službe, ki so pravne osebe zasebnega prava, lahko zavezani po ZDIJZ samo v tistem delu svojih aktivnosti, ki predstavljajo izvajanje javne službe, ne pa tudi z vsemi ostalimi, zasebnopravnimi, dejavnostmi. Za vse pravne osebe zasebnega prava, ki so izvajalci javnih služb, je namreč značilno, da lahko opravljajo še zasebnopravne, tržne dejavnosti, v okviru katerih niso zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, zato, ker v tržni sferi podvrženem delu dejavnosti informacije javnega značaja pojmovno ne morejo nastati. Informacije javnega značaja namreč lahko nastajajo samo v tistem delu dejavnosti izvajalca javnega pooblastila, ki pomeni izvajanje javnopravnih nalog. To izhaja iz namena ZDIJZ, ki je v zagotavljanju izvajanja nadzora nad subjekti, ki delujejo v javnem interesu, oziroma, ki opravljajo javnopravne naloge. Tudi po stališču Vrhovnega sodišča RS, kot izhaja iz sodbe št. I Up 122/2006-3 z dne 25. 4. 2007, je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznost organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo. Organ v okviru javne službe opravlja dejavnost institucionalnega varstva starejših oseb na lokaciji Bohinj na podlagi koncesije. Po pravnoorganizacijski obliki je zavod, statusna vprašanja zavodov pa ureja Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP; v nadaljevanju: ZZ). Drugi odstavek 23. člena ZZ tako določa, da lahko javno službo opravlja tudi drug zavod na podlagi koncesije in da ima tak zavod glede opravljanja javne službe pravice, dolžnosti in odgovornosti javnega zavoda. Koncesija za opravljanje javne službe se lahko da zavodu, ki ni ustanovljen kot javni zavod, če izpolnjuje za opravljanje javne službe predpisane pogoje (24. člen ZZ). Področni zakon v obravnavanem primeru je Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16 in 52/16 – ZPPreb-1; v nadaljevanju: ZSV), ki med drugim določa, da je institucionalno varstvo ena od storitev, ki jo obsega javna služba na področju socialnega varstva in jo zagotavlja država. Izhajajoč iz teh dejstev je IP v obravnavanem primeru presojal, ali so posamezni zahtevani dokumenti informacije javnega značaja, torej ali sodijo v delovno področje organa v okviru izvajanja javne službe institucionalnega varstva starejših oseb, in če sodijo, ali so javno dostopni (v celoti ali delno). Možnost delnega dostopa ureja ZDIJZ v 7. členu, v skladu s katerim se zahtevane informacije izločijo iz dokumenta ter se prosilca seznani z vsebino, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije javnega značaja in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, se tako prosilcu omogoči delni dostop do posameznih zahtevanih dokumentov. Pri tem se upošteva tudi Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljevanju Uredba). 19 člen Uredbe namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče:1. na kopiji fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki,2. v kopiji zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki.Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek 19. člena Uredbe). Pogodbe o zaposlitvi direktorja organa, sedanjega in prejšnjih (tudi v.d. direktorja) od ustanovitve organa ter vse z njimi povezane morebitne anekse, sporazume o prenehanju pogodb o zaposlitvi, sporazumnih razvez pogodb,…Predmet presoje IP so bili naslednji dokumenti, ki jih je organ posredoval IP, in sicer:- Sklep o imenovanju za v. d. dolžnosti direktorja z dne 26. 5. 2005;- Pogodba o zaposlitvi z dne 31. 12. 2008;- Izjava z dne 4. 6. 2009;- Sklep o prenehanju delovnega razmerja z dne 22. 6. 2009;- Pogodba o zaposlitvi z dne 24. 6. 2009;- Pogodba o zaposlitvi z dne 23. 6. 2010;- Pogodba o poslovodenju z dne 26. 6. 2011;- Pogodba o zaposlitvi za direktorja z dne 14. 10. 2011;- Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo z dne 14. 10. 2016.IP uvodoma pojasnjuje, da Izjava z dne 4. 6. 2009 ne predstavlja informacij o sklenjenih pogodbah o zaposlitvi ter z njimi povezanih morebitnih aneksov in sporazumov, ki so predmet zahteve, zato se IP do te izjave posebej ne opredeljuje. Gre namreč za osebno izjavo o odstopu z mesta vršilca dolžnosti direktorja.Iz 8. alineje prvega odstavka 46. člena ZSV izrecno izhaja dolžnost koncesionarja, da ureja delovna razmerja skladu z zakoni, kolektivnimi pogodbami in drugimi akti, ki veljajo za zaposlene v javnih zavodih s področja socialnega varstva (tako tudi sodba Upravnega sodišča št. IV U 96/2010 z dne 15. 3. 2011). To določbo ZSV je Državni zbor sprejel na 32. redni seji 17. 12. 2003 na podlagi amandmaja pristojnega delovnega telesa k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu – ZSV-C. Iz obrazložitve amandmaja izhaja, da s podelitvijo koncesije vstopa koncesionar v javno mrežo (gre za javna sredstva), zato naj bo v vseh pravicah, obveznostih in odgovornostih izenačen z javnimi zavodi in tudi strošek dela naj bo za vse delodajalce, ki opravljajo socialno varstvene storitve v javni mreži, enak. Navedeno pomeni, da se tudi za zasebne izvajalce uporabljajo določbe, ki veljajo za javne zavode, javni zavodi pa se po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108-09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 - ORZSPJS49a, 27/12 – Odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 - ZUPPJS15 in 82/15) uvrščajo v javni sektor, kar posledično pomeni veljavnost plačnega sistema javnega sektorja tudi za zasebne izvajalce. Pogodbe o zaposlitvi v.d. direktorja in direktorja organa obsegajo uvodoma podatke o delodajalcu (naziv, sedež, davčna številka, zastopnik) in podatke o poslovodji oziroma direktorju (rojstni podatek, naslov prebivališča, EMŠO, davčna številka), v nadaljevanju pa med drugim določbe o:- uvodnih ugotovitvah;- obliki zaposlitve za delovno mesto direktorja;- kraju opravljanja dela;- pravnem okvirju opravljanja nalog poslovodnega organa in strokovnega vodje;- konkurenčni klavzuli;- plačnem razredu in znesku osnovne plače ter dodatkih;- pravici do odmora med delovnim časom, tedenskega počitka, izobraževanja, povračila stroškov, solidarnostni pomoči, pravici do nagrad, nadomestila plače, regresa in letnega dopusta;- o prenehanju delovnega razmerja in pogodbe.Pogodba o poslovodenju je bila sklenjena na podlagi prej veljavnega Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, 79/06 – ZZZPB-F, 103/07, 45/08 – ZArbit in 21/13 – ZDR-1), ki je opredeljeval pogodbo o zaposlitvi s poslovodnimi osebami ali prokuristi v 72. členu (73. člen sedaj veljavnega ZDR-1). Obsega določbe o predmetu pogodbe (okvirna navedba storitev), pravnem okvirju opravljanja storitev, konkurenčni klavzuli, kraju in obsegu opravljanja dela, povračilu stroškov, pa tudi določbe glede varovanja poslovne skrivnosti. Upoštevaje predhodno navedene določbe ZSV o dolžnosti koncesionarja, da ureja delovna razmerja skladu z zakoni, kolektivnimi pogodbami in drugimi akti, ki veljajo za zaposlene v javnih zavodih s področja socialnega varstva, je IP presojal prosto dostopnost tudi te pogodbe.Organ je zavrnil dostop do teh dokumentov zaradi varstva osebnih podatkov, torej zaradi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, oziroma zaradi koncentracije varovanih osebnih podatkov. V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne organ dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1).Na podlagi ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Ime in priimek posameznika, njegov naslov, delovno mesto, plača, podpis, EMŠO, davčna številka, kriteriji za opredelitev letnega dopusta,…, torej, podatki, ki se pojavljajo v predmetnih pogodbah, so nedvomno osebni podatki posameznika.Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Pravne podlage za obdelavo podatkov v zasebnem sektorju, v katerega se po ZVOP-1 uvršča organ, določa 10. člen ZVOP-1:“(1) Osebni podatki v zasebnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. (2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. (3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.”.Zakonsko podlago po prvem odstavku 10. člena ZVOP-1 v obravnavanem primeru predstavlja 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v skladu s katero se dostop do osebnega podatka dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5 do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Glede na to, da v obravnavanem primeru ne gre za javne uslužbence, ampak za zasebni zavod, ki opravlja javno službo, IP v nadaljevanju v razjasnitev upoštevane zakonske podlage pojasnjuje pojma »poraba javnih sredstev« in »podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca«, kot sledi.Kot izhaja tudi iz sodne prakse (npr. sodba Upravnega sodišča št. U I 1410/2010 z dne 25. 5. 2011), se pojem »javna funkcija« ne veže samo na funkcionarje v državnih organih in organih lokalnih skupnosti (četrti odstavek 1. člena Zakona o javnih uslužbencih, Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF; v nadaljevanju: ZJU), ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije s splošnimi volitvami, za izvrševanje funkcije izvršilne in sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru ali predstavniškem telesu lokalne skupnosti oziroma jih skladno z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti (3. točka 2. člena ZSPJS), saj ne gre za terminus technicus. Zakonodajalec na določenih področjih na primer uporablja pojem „javne naloge“ (16. točka prvega odstavka 6. člena ZJU). Pojem “javna funkcija“ iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je treba s teleološko in sistematično razlago povezati s pojmom „javne službe“ v javnopravnem pomenu te pojmovne zveze (prvi odstavek 3. člena in V. Poglavje Zakona o zavodih ter prvi odstavek 1. člena ZDIJZ). V zvezi z opredelitvijo pojma »poraba javnih sredstev« pa se je IP že večkrat oprl na določbe Zakona o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 11/01 in 109/12; v nadaljevanju ZRacS-1), na podlagi katerega Računsko sodišče revidira poslovanje uporabnikov javnih sredstev. Predmetni zakon v drugi alineji 2. točke petega odstavka 20. člena namreč določa, da je uporabnik javnih sredstev po tem zakonu tudi pravna oseba zasebnega prava, če izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije. V skladu z navedenim je organ uporabnik javnih sredstev v delu, ko izvaja dejavnost javne službe, pri čemer pojem »poraba javnih sredstev« ne zajema samo proračunskih sredstev, pač pa tudi sredstva, ki jih izvajalec javne službe, za izvajanje javne službe, pridobi iz drugih virov, npr. od končnih uporabnikov. Do istega zaključka pridemo tako z jezikovno razlago, kot tudi z logično razlago (argumentum a contrario) 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zakonodajalec je namreč zapisal, da se dostop do informacije dovoli, če gre za porabo javnih sredstev in ne, da se dostop dovoli, če gre (zgolj) za porabo proračunskih sredstev. Če bi zakonodajalec želel določiti dostop zgolj do tistih informacij, ki so vezana na porabo proračunskih sredstev, bi to nedvomno izrecno zapisal. Po oceni IP je tako potrebno »pojem javna sredstva« iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena razumeti širše in ga nikakor ni mogoče enačiti s pojmom »proračunska sredstva«. Tako tudi npr. sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011 med "javna sredstva, ki se lahko porabijo samo za vnaprej določen namen, ki ga zasleduje država", uvršča tudi "sredstva iz koncesijskih dejavnosti, ki jih je podelila država«), tako tudi odločba IP št. 090-66/2012/9 z dne 17. 5. 2012 in št. 090-266/2014 z dne 16. 1. 2015, čemur sledi tudi Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37).Organ je torej v delu, v katerem izvaja dejavnosti kot javno službo, uporabnik javnih sredstev, saj je kot javna sredstva treba šteti tudi sredstva, ki jih uporabniki plačujejo za storitve javne službe. Ob tem IP še navaja, da je organ v skladu z 9. členom Pogodbe o koncesiji dolžan koncedentu predložiti v soglasje ceno za opravljanje storitev javne službe, pri čemer se za določitev cene storitve uporablja metodologija. Organ torej ne more prosto določati cen storitev v okviru izvajanja javne službe. Upoštevati mora Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09 in 6/12), v skladu s katerim se po tretjem in četrtem odstavku 1. člena oblikujejo cene za standardne in nadstandardne socialno varstvene storitve. Navedeni pravilnik so dolžni upoštevati vsi izvajalci socialno varstvenih storitev iz prvega odstavka tega člena ne glede na to, ali se storitev izvaja v okviru ali izven okvira mreže javne službe. Eden od elementov, ki se upoštevajo kot elementi za oblikovanje cen, so tudi stroški dela, stroški dela pa vključujejo plače s prispevki delodajalca za socialno varnost, premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, in druge stroške dela, kot so regres za letni dopust, povračila stroškov prehrane med delom, povračila stroškov prevoza na delo in iz dela, jubilejne nagrade, odpravnine, solidarnostne pomoči v skladu z zakoni, kolektivno pogodbo in drugimi predpisi ter normativi in standardi za opravljanje socialno varstvenih storitev. Ob tem IP še navaja, da iz posameznih predmetnih pogodb o zaposlitvi izrecno izhaja, da je en izvod pogodbe namenjen, da se po potrebi predloži pristojnemu ministrstvu.V zvezi z navedenim je potrebno izhajati tudi iz namena ZDIJZ in določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Namen določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je torej v tem, da so prosto dostopni tisti podatki iz opravljanja javne funkcije, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa v okviru izvajanja javne službe ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu v okviru javne službe.IP nadalje ugotavlja, da v predmetnih pogodbah varovane osebne podatke v skladu z ZVOP-1 predstavljajo osebni podatki, ki niso podatki o porabi javnih sredstev – to so rojstni podatki, EMŠO, davčna številka, naslov prebivališča, pa tudi kriteriji za določitev letnega dopusta in podatki o predhodni zaposlitvi, ki pri konkretni presoji niti niso relevantni z vidika izpolnjevanja pogojev za imenovanje. Prav tako IP ni našel pravne podlage za dostopnost podatkov o imenih in priimkih članov Sveta organa.IP je torej dostopnost predmetnih dokumentov presojal z vidika ZDIJZ, in kot že navedeno, ugotovil, da vsebujejo določene varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan prekriti, kot to izhaja iz točke 1 izreka te odločbe. Organ drugih izjem ni zatrjeval, prav tako tudi IP po uradni dolžnosti ni ugotovil katere druge izjeme po 5.a ali 6. členu ZDIJZ.Gradiva za seje Sveta organa in zapisniki sej – dokumenti, nastali po 24. 2. 2016Organ je IP posredoval naslednja gradiva oziroma zapisnike Sveta organa (v nadaljevanju: Svet):- gradiva za 11., 12. in 13. redno sejo ter 3. korespondenčno sejo 20. 6. 2016;- zapisniki 11., 12. in 13. redne seje, 1. izredne seje in 3. korespondenčne seje 20. 6. 2016.Organ je dostop do zahtevanih gradiv in zapisnikov sej Sveta zavrnil na podlagi izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na to, da gre v obravnavanem primeru za zasebni zavod, ki izvaja javno službo, in da organ s posameznimi zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki, je IP najprej presojal, ali so izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja, in če so, ali so zahtevani dokumenti prosto dostopni.IP je tako ugotovil, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja pri gradivu za 1. izredno sejo 22. in 30. 8. 2016 ter korespondenčno sejo 18. 10. 2016. Organ namreč s tem gradivom ne razpolaga v materializirani obliki. Po navedbah organa ni bilo gradiva in tudi iz načina poteka te seje, kot je zapisan v zapisniku, izhaja, da gradiva ni bilo. Prav tako IP nima nobenega razloga, da bi o teh navedbah dvomil, sploh glede na to, da je organ posredoval IP druge zahtevane dokumente, s katerimi razpolaga v materializirani obliki ter na ogledu in camera predložil IP zaprošene dokumente in podal ustrezna pojasnila.Pri presoji, ali posamezna zahtevana gradiva in zapisniki sploh predstavljajo informacije javnega značaja, je IP izhajal iz dejstva, da je organ zasebni zavod, in iz dolžnosti koncesionarja do koncedenta, predvsem iz določb 25. in 26. člena Pravilnika o koncesijah na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 72/04, 113/08 in 45/11; v nadaljevanju: Pravilnik o koncesijah) in Pogodbe o koncesiji (prvi odstavek 10. člena in 11. člen):- koncesionar je dolžan sprotno pisno poročati koncedentu o vseh dejstvih in pojavih, ki bi utegnili vplivati na izvajanje storitve, kot so pomembnejše kadrovske spremembe, nepredvideni dogodki, nesreče in podobno;- koncesionar je dolžan koncedentu enkrat letno do konca marca predložiti letno poročilo, ki obsega bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in prilogo s pojasnili k izkazom ter poslovno poročilo, ki se nanaša na izvajanje storitve.Iz Pogodbe o koncesiji izhaja tudi, da je pogodba sklenjena pod pogoji in na način, ki ga določa ZSV in Pravilnik o koncesijah (5. člen). Koncesionar, torej organ, je po 6. členu Pogodbe o koncesiji med drugim zavezan, da storitev opravlja v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo področje njegovega dela, in s pravili stroke, pri čemer zadnji odstavek tega člena izrecno določa, da se določbe ZSV, ki se nanašajo na socialnovarstveni zavod ali zasebnika, smiselno uporabljajo tudi za koncesionarje. Z vpogledom v zahtevana gradiva in seje Sveta organa je IP ugotovil, da prosilec zahteva dokumente z različno vsebino, in sicer se ti nanašajo na razpravo in odločitve v zvezi z delovnimi razmerji uslužbencev in direktorja organa, na poročila, razpravo o posameznih stanovalcih, o investicijah,...Gradivo za 11. redno sejo SvetaGradivo obsega dokument z dne 13. 5. 2016 z navedbo oseb, katerim je bilo vročeno gradivo, vabilo na sejo, nato pa sledi gradivo za posamezne točke dnevnega reda, razen pri prvi, pri kateri je organ odločal o potrditvi dnevnega reda. Gradivo se nanaša na zamenjavo članov Sveta, pregled zapisnika 10. redne seje, spremembo Akta o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest, potrditev v članstvu strokovnega sveta in potrditev imenovanja direktorja za novo mandatno obdobje.Zapisnik 10. redne seje Sveta obsega med drugim povzetek razprave o zamenjavi članov Sveta organa, glasovanje o pregledu Zapisnika 9. redne seje Sveta, povzetek razprave o sejninah za člane Sveta organa, seznanitev z načelnim mnenjem Komisije za preprečevanje korupcije, povzetek obravnave Letnega poročila 2015 ter seznanitev z dopisom Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o usklajevanju in določanju cen storitev institucionalnega varstva v letu 2016.IP je po vpogledu v dokumente ugotovil, da ne gre za informacije javnega značaja, razen pri točki »Pregled zapisnika 10. redne seje z dne 24. 2. 2016«, v delu točk 6. in 7., ki se nanašata na Letno poročilo 2015 in obsegata obveznost organa do koncedenta in na usklajevanje in določanje cen storitev institucionalnega varstva v letu 2016. Pri točki 6 gre za informacije v okviru izvajanja javne službe, saj se ta nanaša na obveznost organa kot koncesionarja do poročanja resornemu ministrstvu kot koncedentu, pri točki 7 pa prav tako, ker organ ne more prosto določati cen storitev institucionalnega varstva, kot že zgoraj navedeno. Glede preostalih informacij v teh dokumentih je IP ugotovil, da ne gre za informacije, o katerih bi moral organ sprotno obveščati koncedenta, niti informacije, ki jih je organ dolžan posredovati koncedentu enkrat letno, zato ne gre za informacije v zvezi z izvajanjem javne službe.Ker je organ zavrnil dostop do zahtevanih gradiv in zapisnikov po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se IP, zaradi odločitve glede 6. in 7. točke pri gradivu za točko »Pregled zapisnika 10. redne seje z dne 24. 2. 2016«, opredeljuje še do te izjeme. Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Kumulativno morata biti tako izpolnjena dva pogoja:- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa,- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (škodni test).Obravnavano izjemo pozna večina primerjalno pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala v smislu nižanja kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organa« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. Dokumenti oziroma podatki morajo torej prestati še t.i. škodni test oz. presojo, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije se zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri tehtanju je potrebna posebna skrbnost, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Bistvena funkcija ZDIJZ pa je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej. Besedo »motnje« je treba tolmačiti v smislu, da bi razkritje podatka (dokumenta) pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oziroma bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem, oziroma kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo.IP poudarja, da je pri tej izjemi škodni test zelo strog, saj mora razkritje dokumenta, ne samo ogroziti varovane pravne dobrine, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil. Tudi Upravno sodišče RS je v Sodbi št. I U 1176/2010-13, z dne 30. 11. 2011 navedlo, da je zakonodajalec v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem od dostopa do informacije javnega značaja za dokazni standard postavil, da »bi razkritje povzročilo motnje«, kar je dokazni standard »onkraj dvoma«.IP je najprej presojal obstoj prvega kriterija izjeme. Namen te izjeme je varovati proces »notranjega razmišljanja« in oblikovanja mnenj, zato je poudarek na drugem elementu. Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti organa. Točka 6 se nanaša na seznanitev članov Sveta z Letnim poročilom 2015, pri čemer se prvi stavek sklepa nanaša na potrditev poročila, drugi pa na izkaz prihodkov in odhodkov, ki izhajajo tudi iz Bilance stanja na dan 31. 12. 2015, ki jo je organ posredoval koncedentu oziroma resornemu ministrstvu. Točka 7 se nanaša na usklajevanje in določanje cen storitev institucionalnega varstva v letu 2016. V okviru te točke se navaja, da so se člani Sveta organa seznanili z dopisom Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o usklajevanju in določanju cen storitev institucionalnega varstva v letu 2016, predlog sklepa, glasovanje in odločitev. Iz teh informacij ne izhajajo podatki, ki bi nakazovali na notranji način dela organa oziroma njegovo notranjo politiko, in ker ni izpolnjen že prvi pogoj, se IP nadalje ne opredeljuje do te izjeme in zaključuje, da predmetna izjema ni podana.Zapisnik 11. redne seje SvetaIP je z vpogledom v predmetni zapisnik ugotovil, da podatki v zapisniku te seje ne predstavljajo informacij javnega značaja, ker ne gre za podatke, o katerih bi moral organ sprotno obveščati koncedenta, niti podatke, ki jih je organ dolžan posredovati koncedentu enkrat letno, zato ne gre za informacije v zvezi z izvajanjem javne službe.Gradivo za 12. redno sejo SvetaGradivo obsega dokument, iz katerega izhaja navedba oseb, katerim je bilo vročeno, vabilo na sejo, Pregled zapisnika 11. redne seje z dne 30. 5. 2016, Pregled zapisnika 3. korespondenčne seje z dne 20. 6. 2016, Pregled zapisnika 1. izredne seje z dne 22. 8. in 30. 8. 2016, Polletno poročilo 2016 in mnenje Računskega sodišča.Zapisnik 11. redne seje med drugim obsega razpravo in odločanje o zamenjavi članov Sveta, pregled zapisnika 10. redne seje, potrditev članstva strokovnega sveta, potrditev imenovanja direktorja za novo mandatno obdobje in spremembo Akta o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest. Zapisnik 3. korespondenčne seje se nanaša na investicijo na zemljišču v lasti ustanovitelja organa, pregled zapisnika 1. izredne seje pa se nanaša na ravnanje uslužbenke organa. IP je po vpogledu v dokumente za 12. sejo ugotovil, da ne gre za informacije javnega značaja, ker ne gre za podatke, o katerih bi moral organ sprotno obveščati koncedenta, niti podatke, ki jih je organ dolžan posredovati koncedentu enkrat letno, zato ne gre za informacije v zvezi z izvajanjem javne službe. Ob tem IP še navaja, da organ ni dolžan poročati koncedentu s polletnimi poročili, zato tudi ta del ne predstavlja informacije javnega značaja.Zapisnik 12. redne seje SvetaDokument obsega potrditev dnevnega reda, pregled zapisnika 11. redne seje, pregled zapisnika 3. korespondenčne seje, pregled zapisnika 1. izredne seje, polletno poročilo 2016, seznanitev z mnenjem Računskega sodišča in razpravo pod točko »Razno«.Glede prostega dostopa do gradiva za to sejo se je IP opredelil že predhodno. Razprava pod točko »Razno« se nanaša na stanovalce oziroma oskrbovance in ne predstavlja informacij javnega značaja.Gradivo za 13. redno sejo SvetaIP je z vpogledom v dokumente za 13. redno sejo, ugotovil, da so nekateri dokumenti nastali po datumu, ko je organ prejel zahtevo, zato je IP pri tem gradivu presojal samo dokumente, iz katerih izhaja, da so nastali pred vložitvijo zahteve. IP tako ni presojal dostopa do dokumenta, iz katerega izhaja, komu je bilo gradivo vročeno, in vabilo na sejo ter gradiva k točkama 4, 5 in 6. Kot že navedeno, morajo biti ob vložitvi zahteve po ZDIJZ za obstoj informacije javnega značaja kumulativno, torej hkrati, izpolnjeni vsi trije pogoji, med drugim tudi pogoja, da organ z informacijo razpolaga v materializirani obliki, in ta pogoja ob vložitvi zahteve nista bila izpolnjena. V obravnavanem primeru gre za zahtevo z dne 24. 11. 2016, ki jo je organ prejel 25. 11. 2016, zapisnik pa je nastal po seji, ki je bila 7. 12. 2016IP je pri gradivu za 13. redno sejo presojal:- Pregled Zapisnika 12. redne seje z dne 12. 9. 2016, z naslednjimi točkami dnevnega reda, in sicer potrditev dnevnega reda, pregled zapisnika 11. redne seje z dne 30. 5. 2016, pregled zapisnika 3. korespondenčne seje z dne 20. 6. 2016, pregled zapisnika 1. izredne seje z dne 22. in 30. 8. 2016, polletno poročilo 2016, seznanitev z mnenjem Računskega sodišča in točko »Razno«;- Pregled zapisnika korespondenčne seje z dne 18. 10. 2016.Kot že navedeno, je IP izhajal iz dejstva, da je organ zasebni zavod, ki je kot zavezanec po ZDIJZ zavezan v delu izvajanja javne službe. IP je tudi v tem delu ugotovil, da ne gre za informacije, o katerih bi moral organ sprotno obveščati koncedenta, niti informacije, ki jih je organ dolžan posredovati koncedentu enkrat letno, zato ne gre za informacije v zvezi z izvajanjem javne službe.Zapisnik 13. redne seje SvetaZapisnik 13. redne seje Sveta, ki je bila 7. 12. 2016, ni bil predmet presoje IP z vidika dostopnosti dokumenta javnosti, ker je nastal po datumu vložitve zahteve.Gradivo za 3. korespondenčno sejo 20. 6. 2016Gradivo obsega dokument z navedbo oseb, katerim je bilo vročeno, prazno glasovnico, dnevni red s predlogom sklepa in obrazložitvijo, zapisnik in glasovnice posameznih članov. Glede na vsebino obravnavanih zadev tudi to gradivo ne predstavlja informacij javnega značaja, kar je IP podrobneje obrazložil že predhodno.Zapisnik 3. korespondenčne seje z dne 20. 6. 2016Vsebina seje izhaja že iz predhodno navedenega gradiva za to sejo in ne predstavlja informacij javnega značaja, zato se v izogib ponavljanju IP sklicuje na predhodne utemeljitve.Zapisnik 1. izredne sejeZapisnik se nanaša na seznanitev z ravnanjem uslužbenke organa in ne predstavlja informacije javnega značaja, ker se ne nanaša neposredno na izvajanje javne službe.Morebitne spremembe Akta o ustanovitvi organa ali Statuta organa, nastale po 24. 2. 2016Kot izhaja že iz izpodbijane odločbe, se Akt o ustanovitvi po 24. 2. 2016 ni spreminjal. Navedeno je ugotovil tudi IP z vpogledom v dokument, ki je javno dostopen na spletni strani AJPES. Prosilec temu sicer ne oporeka. Glede Statuta organa pa IP navaja, da je organ na ogledu in camera pojasnil, da do sprememb tega akta po 24. 2. 2016 ni prišlo, kar je IP ugotovil z vpogledom v predmetni dokument. Pritožba prosilca se tako v tem delu zavrne, ker zahtevani dokument ne obstaja.IP posebej poudarja, da se v delu, v katerem niso izpolnjeni osnovni trije pogoji za obstoj informacije javnega značaja, nadalje ni opredeljeval do procesnih in materialnopravnih vprašanj, ki so sicer relevantna z vidika dostopa do informacij javnega značaja.V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilca, da bi moral organ, če bi šlo za razloge iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ, odločiti o (delni) zavrnitvi zahteve in ne delni ugoditvi zahteve, pa IP navaja, kot sledi. V skladu z drugim odstavkom 22. člena ZDIJZ je organ dolžan izdati pisno odločbo, če zahtevo za dostop zavrne delno ali v celoti, vendar je IP ugotovil, da iz izreka nedvomno izhaja, v katerem delu se zahtevi prosilca ugodi in v katerem se zavrne, organ pa je zavrnilni del odločbe tudi ustrezno utemeljil. IP je zakonitost izpodbijane odločbe v pritožbenem postopku tako lahko preizkusil in odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.Glede pritožbenih navedb prosilca, da odločba ni bila vročena v skladu z ZUP, pa IP navaja, da se preko instituta vročanja po ZUP omogoča strankam pravica do sodelovanja v postopku in pravica do pravnega sredstva (Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, Inštitut za javno upravo, 2004). Izhajajoč iz tega IP meni, da je bil namen instituta v obravnavanem primeru dosežen in da procesne kršitve niso bile bistvene. IP namreč ugotavlja, da je prosilec izpodbijano odločbo nedvomno prejel. Kot navaja sam prosilec, je izpodbijano odločbo namreč prejel 16. 1. 2017, pritožbo pa je vložil dne 27. 1. 2017, torej je bila pritožba pravočasna, kar je bistveno za procesno varstvo pravic prosilca.3. SklepnoIP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena. Ker je organ na prvi stopnji napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in posledično napačno uporabil materialno pravo, je IP odločil v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. IP je pritožbo zavrnil v delu, v katerem je ugotovil, da ne gre za informacije javnega značaja, ker se te ne nanašajo na izvajanje javne službe ter v delu, v katerem je podana izjema varstva osebnih podatkov. Ker se je organ ob tem skliceval na izjemo notranjega delovanja namesto na dejstvo, da sploh ne gre za informacije, ki spadajo v njegovo delovno področje v smislu izvajanja javne službe, je IP ta del pritožbe zavrnil na podlagi tretjega odstavka 248. čl. ZUP.V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Nataša Siter, univ.dipl.prav.,svetovalka IPInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka