Prosilec - Center za socialno delo Sevnica
+ -Številka: 090-26/2017
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Organ je zahtevo prosilke zavrnil z odločbo iz razloga, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja, ker ni izpolnjen kriterij »materializirane oblike«. Prosilka je zoper odločbo organa vložila pritožbo, o kateri je v pritožbenem postopku odločil IP. IP je v obravnavanem primeru ugotovil, da računalniška tehnologija ne omogoča organu iskanja zahtevanih podatkov po kriterijih prosilke, in ker organ tudi sicer ne razpolaga z zbirko dokumentov po kriterijih prosilke, bi organ moral takšno zbirko šele ustvariti, v to pa vložiti nesorazmeren vložek časa in truda. IP je tako ugotovil, da ni izpolnjen eden od kriterijev za obstoj informacije javnega značaja, to je »kriterij materializirane oblike, zato je zavrnil pritožbo prosilke kot neutemeljeno.ODLOČBA:Številka: 090-26/2017/4Datum: 8. 3. 2017Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 16. 1. 2017, zoper odločbo Centra za socialno delo Sevnica, Trg svobode 9, 8290 Sevnica (v nadaljevanju: organ), št. 090-1/2016-6 z dne 3. 1. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoODLOČBO:1. Pritožba prosilke z dne 16. 1. 2017 zoper odločbo Centra za socialno delo Sevnica št. 090-1/2016-6 z dne 3. 1. 2017 se zavrne.2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.Obrazložitev:Prosilka je z zahtevo z dne 2. 12. 2016 zahtevala podatke o sodelovanju organa s sodnimi cenilci in sodnimi izvedenci za cenitev nepremičnin (stavb, zazidljivih zemljišč in kmetijskih zemljišč) za obdobje od leta 2011 do 2016. Želi pridobiti informacije, katerim sodnim cenilcem in sodnim izvedencem (ime, priimek, področje) je organ kot pravna oseba oziroma zastopnik, pooblaščenec ali skrbnik fizične osebe naročil cenitev ali v postopku cenitve sodeloval, v kateri drugi vlogi, ter imena in priimke javnih uslužbencev, ki so v navedenih postopkih sodelovali, pa tudi datume opravljenih cenitev in stroške teh.Organ je zahtevo prosilke zavrnil z odločbo št. 090-1/2016-6 z dne 3. 1. 2017 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), in sicer iz razloga, da informacija javnega značaja ne obstaja, ker ni izpolnjen kriterij »materializirane oblike«. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da se organ poslužuje mnenj sodnih cenilcev, ki so predmet zahteve, v primeru izvrševanja javnega pooblastila za izvedbo opravila in nalog, ki jih določa Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerij (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 101/07 – Odl. US, 90/11 – Odl. US, 84/12 – Odl. US in 82/15 – Odl. US; v nadaljevanju: ZZZDR). Katalog javnih pooblastil, nalog po zakonu in storitev, ki jih izvajajo centri za socialno delo (v nadaljevanju: Katalog), določa, v katerih primerih center za socialno delo pri vodenju postopkov oziroma izvajanju javnih pooblastil in nalog pridobi izvedenčevo mnenje oziroma cenitev ali zagotovi sodelovanje strokovnjakov (gradbenik), in sicer v primerih:- postavitve skrbnika za posebni primer otroku;- privolitve odtujitve in obremenitve otrokovega premoženja;- odobritve pravnih poslov otroka;- postavitve/prenehanje stalnega skrbnika otroku;- imenovanja/razrešitve začasnega skrbnika osebi, ki je v postopku odvzema poslovne sposobnosti;- imenovanja/razrešitve skrbnika varovancu;- privolitve odtujitve ali obremenitve varovančevega premoženja in odobritve pravnih poslov varovanca;- imenovanje/razrešitev skrbnika za posebni primer varovancu oziroma odrasli osebi.Kot pravne podlage po ZZZDR navaja organ člene 191, 111 in 189 ter dodaja, da ta zakon nikjer ne določa, da je potrebno voditi evidence o opravljenih cenitvah nepremičnin, imenovanih sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, datumu opravljene uradne ocene in strošku le-te ter imenu uradne osebe, ki je vodila upravni postopek. Pravilnik o postopku za popis in ocenitev premoženja oseb pod skrbništvom ter o pripravi skrbniških poročil, ki podrobneje ureja postopek za popis in ocenitev premoženja oseb pod skrbništvom ter pripravo skrbniških poročil, prav tako ne določa, da se za potrebe evidenc zbirajo podatki, ki jih zahteva prosilka.Navaja še, da se v skladu z Zakonom o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16 in 52/16 – ZPPreb-1) na področju socialnega varstva vodijo zbirke podatkov, ki zajemajo celotni nacionalni sistem socialnega varstva, pri čemer zbirke podatkov vsebujejo podatke o storitvah, drugih pomočeh posamezniku po tem zakonu, oprostitvah pri plačilu storitev, izvajalcih socialno varstvene dejavnosti, financiranju socialno varstvene dejavnosti, izvajanju drugih nalog, ki so izvajalcem dejavnosti z zakonom poverjene kot javna pooblastila ter nalog, ki jih izvajalcem dejavnosti nalagajo drugi predpisi. ZSV v 111. členu taksativno našteva podatke posameznika, na katerega se nanaša pravica ali obveznost po zakonu, in njegovega zakonitega zastopnika, ki jih vsebujejo zbirke podatkov, kar pa ne določa za zbirko podatkov o izvajanju drugih nalog, ki so izvajalcem dejavnosti z zakonom poverjene kot javna pooblastila ter nalog, ki jih izvajalcem dejavnosti nalagajo drugi predpisi. Tudi iz sistema BSP (baze socialnih podatkov), ni mogoče pridobiti podatka, v katerih zgoraj naštetih primerih je bila opravljane uradna cenitev oziroma je bilo pridobljeno izvedensko mnenje, prav tako ne drugih zahtevanih podatkov. Organ v skladu z določbami ZUP in Pravilniku o vodenju evidence v upravnem sporu vodi evidenco o reševanju upravnih zadev, v okviru katere vodi evidenco o številu vloženih zahtev in postopkov, začetih po uradni dolžnosti, upravnih stvareh glede na vrsto in zahtevnost postopka, številu izdanih upravnih odločb, imenovanih skrbnikih, rokih reševanja,… Program tako ne omogoča neposrednega izpisa podatkov, ki so predmet zahteve, ampak je te podatke mogoče pridobiti le na način, da se odpre vsak »skrbniški« spis, zadeva vsebinsko pregleda, kronološko obdela zahtevane podatke in le-te vpisuje v nov dokument (tabelo), kar predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Za zbiranje podatkov o sodelovanju organa s sodnimi cenilci in sodnimi izvedenci za cenitev nepremičnin, iz katerih bi bilo mogoče pridobiti zahtevane informacije, organ nima pravne podlage. Organ je torej ugotovil, da ni izpolnjen prvi pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Kot že navedeno, organ zbira podatke v posameznih zadevah, vpogled vanje pa bi pomenil kršenje določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo).Prosilka je zoper odločbo organa vložila pritožbo z dne 16. 1. 2017, ker meni, da je upravičena do zahtevanih informacij, če ne v celoti, pa vsaj delno. Navaja še, da imajo zahtevane informacije značilnost informacije javnega značaja, saj nedvomno izvirajo iz delovnega področja organa, ki z njimi nedvomno razpolaga, kar organ na 2. strani izpodbijane odločbe tudi prizna, navaja pa tudi pravno podlago za to (2. stran 4. odstavek izpodbijane odločbe). V tej zvezi prosilko zanima, ali je organ dolžan voditi evidence o cenitvah nepremičnin,…, nedvomno pa z njimi razpolaga. Prosilko ne zanimajo osebni podatki organa, zato smatra, da s vpogledom v posamezne zadeve ne bi bile kršene določbe ZVOP-1. Navaja tudi, da je zahtevo podala zaradi suma neprofesionalnega ravnanja socialne delavke pri prodaji nepremičnin, ki jih je želela kupiti. Smatra, da zahtevane informacije predstavljajo informacije javnega značaja, saj gre pri plačilu storitev sodnih izvedencev oziroma cenilcev za porabo sredstev iz proračuna države. Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-1/2016 z dne 2. 2. 2017, poslal v odločanje IP. Organ je pritožbi priložil predmetni spis, kateremu je priložil izpis nalog iz BSP oziroma šifrant, izpis posameznih nalog v zvezi z zahtevanimi informacijami, ter izpis zbirke podatkov, ki jih vodijo Centri za socialno delo.V namen razjasnitve dejanskega stanja je IP pri organu 20. 2. 2017 opravil ogled brez prisotnosti strank, na podlagi 11. člena ZInfP, v pravni teoriji poznan kot ogled in camera. Gre za procesno dejanje IP, da kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanega podatka.Pritožba ni utemeljena.IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo organa, s katero je organ zahtevo prosilke zavrnil, v celoti.IP uvodoma ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ, sporno je, ali organ z zahtevanimi informacijami razpolaga oziroma ali so izpolnjeni vsi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno za obstoj informacije javnega značaja.Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da iz definicije informacije javnega značaja izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati,3. nahajati se mora v materializirani obliki.Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo. Dolžnost posredovanja informacij se tako nanaša le na t.i. »surove« informacije (Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti). Izjema od napisanega so v določenem obsegu le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa, kot izhaja iz nadaljevanja.Prosilka, kot že navedeno, zahteva določene podatke v zvezi s sodnimi izvedenci oziroma sodnimi cenilci za cenitev nepremičnin (stavb, zazidljivih zemljišč in kmetijskih zemljišč) v posameznih zadevah ter podatke o imenih in priimkih javnih uslužbencev organa, ki so v teh zadevah sodelovali, in sicer za obdobje od leta 2011 do 2016. Po določbah prvega in drugega odstavka 84. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13 in 17/15; v nadaljevanju: ZS) so- sodni cenilci osebe, imenovane za neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo podajo izvid o gospodarskih lastnostih stvari ali pravice ter cenitev njene vrednosti oziroma vrednosti na njej povzročene škode.- sodni izvedenci osebe, imenovane za neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo podajo izvid in mnenje glede strokovnih vprašanj, za katera tako določa zakon ali glede katerih sodišče oceni, da mu je pri njihovi presoji potrebna pomoč strokovnjaka;V skladu s prvim odstavkom 85. člena ZS se smejo osebe, imenovane za sodnega izvedenca ali sodnega cenilca, sklicevati na ta status:- kadar dajejo izvide, mnenja in cenitve na zahtevo sodišča v sodnem postopku,- kadar dajejo izvide, mnenja in cenitve na zahtevo upravnega organa v upravnem postopku ali- če drug zakon ali uredba določa njihovo delovanje.Na podlagi ZS upravlja imenik sodnih izvedencev in sodnih cenilcev Ministrstvo za pravosodje. Seznama sodnih izvedencev in sodnih cenilcev sta javno dostopna na spletni strani ministrstva, torej sta dostopna ne samo organu, ampak vsem subjektom. Po pojasnilih organa zaprosi organ za cenitev sodnega izvedenca oziroma sodnega cenilca v tistih primerih, ko poda pobudo za prodajo nepremičnine varovanec, pri čemer organ zaprosi za cenitev, naročnik pa je varovanec. Po navedbah organa so takšne pobude redke, saj jih praviloma podajo potencialni kupci. Pri izbiri sodnega izvedenca oziroma sodnega cenilca izhaja organ praviloma iz načela ekonomičnosti, torej zaradi čim nižjih stroškov izbere praviloma ustreznega strokovnjaka z območja organa. Takšne prakse se praviloma poslužujejo tudi drugi organi, npr. sodišča. V primeru pobude kupca organ predlaga izbiro sodnega izvedenca oziroma sodnega cenilca, s katerim sodeluje v posameznih primerih, če kupec poda pobuda, da naj organ predlaga sodnega izvedenca oziroma sodnega cenilca oziroma so primeri, ko samega kupca zanima, s katerimi sodnimi izvedenci oziroma sodnimi cenilci organ največ sodeluje. Kupec bi sicer lahko sam izbral sodnega izvedenca oziroma sodnega cenilca za cenitev nepremičnine, katerega stroške dela plača sam.Kot izhaja že iz izpodbijane odločbe, se zahtevani podatki nanašajo na področje javnega pooblastila za izvedbo opravil in nalog, ki jih določa ZZZDR. Konkretneje izhajajo naloge, ki jih izvajajo centri, ter standardi in normativi teh nalog iz Kataloga, ki tako med drugim določa naloge, pri katerih morajo centri za socialno delo pridobiti mnenje sodnega izvedenca oziroma izvid sodnega cenilca:- postavitve skrbnika za posebni primer otroku;- privolitve odtujitve in obremenitve otrokovega premoženja;- odobritve pravnih poslov otroka;- postavitve/prenehanje stalnega skrbnika otroku;- imenovanja/razrešitve začasnega skrbnika osebi, ki je v postopku odvzema poslovne sposobnosti;- imenovanja/razrešitve skrbnika varovancu;- privolitve odtujitve ali obremenitve varovančevega premoženja in odobritve pravnih poslov varovanca;- imenovanje/razrešitev skrbnika za posebni primer varovancu oziroma odrasli osebi.Katalog je prav tako javno dostopen, in sicer na spletni strani Skupnosti centrov za socialno delo (https://www.scsd.si/novost-v-katalogu-javnih-pooblastil/items/nov-katalog-jp-121.html).Organ pri izvajanju navedenih javnih pooblastil nastopa kot skrbnik fizične osebe, kot pravna oseba ni v nobenem primeru naročnik cenitve in posledično ni plačnik. V skladu z 223. členom ZZZDR se namreč izvajanje skrbstvenih ukrepov v korist varovanca krije iz varovančevih dohodkov, iz sredstev, dobljenih od oseb, ki so dolžne preživljati varovanca, iz varovančevega premoženja in iz proračuna Republike Slovenije. V slednjem primeru to praviloma pomeni, da se krijejo stroški iz naslova brezplačne pravne pomoči. Kot že navedeno, tudi v primerih, ko organ zaprosi za cenitev na pobudo varovanca, je naročnik varovanec in ne organ.Organ je na ogledu in camera tudi konkretneje pojasnil, kako poteka prodaja nepremičnin, in sicer:- prodaja nepremičnin osebe, ki je pod skrbništvom, se po navadi začne na pobudo potencialnega kupca; stroške krije kupec, v dogovoru pa lahko del stroškov krije varovanec iz svojih denarnih sredstev;- v primerih, ko se potencialni kupci zanimajo za odkup nepremičnin varovancev, ki so nastanjeni v zavodih in zanje oskrbnino doplačuje pristojna občina, občina zahteva, da stroške celotnega postopka prodaje (cenilce, pogodbe, davka,…) prevzame kupec;- zastopanje oseb, ki so pod skrbništvom v sodnih postopkih, kjer sodišče določi cenilca (razdružitev, izvršbe,…), se stroški cenilcev različno krijejo, odvisno od uspeha sodnega postopka, dogovora ali pa vsaka stranka krije svoje stroške; tudi v teh primer varovanec krije stroške iz svojih denarnih sredstev oziroma se skuša urediti brezplačna pravna pomoč.IP je torej v obravnavanem primeru presojal, ali organ z zahtevanimi informacijami razpolaga oziroma ali so izpolnjeni vsi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno za obstoj informacije javnega značaja. IP je na ogledu in camera najprej vpogledal v bazo podatkov »Sprejemna pisarna Aleja«. Iz baze je razvidno, da med drugim vključuje naslednje podatke: številko področja, leto, ime in priimek fizične osebe, številko strokovnega delavca ter »dodatni opis – deskriptor. Pod »dodatni opis – deskriptor« je zavedeno npr. odobritev pravnega posla, rejništvo, skrbništvo za PP,…, torej splošne oznake. Ob tem IP pojasnjuje, da je odobritev pravnega posla lahko prodaja nepremičnine, odobritev dedne izjave, podpis pogodbe stvarne služnosti, ustanovitev hipotekarnega kredita, ureditev meje in parcelacije,… Iz splošnega vpogleda v bazo tako ni razvidno, za kateri pravni posel gre, ampak je potrebno pri vsakem obravnavanem posamezniku odpreti naprej «pregled obravnave«, kjer je potem razvidna obravnava zadeve. Z vpogledom v možnosti, ki so na razpolago za vnos obravnave, je IP ugotovil, da baza ponudi za vnos splošne oznake kot npr. »mnenje«, kar pomeni, da je uporaba dodatnega opisa npr. besede »izvedenca« odvisna od posameznega javnega uslužbenca. Povedano drugače, pri »vnosu obravnave« v posamezni zadevi, je na voljo za vnos samo splošen opis, kot npr. »mnenje«, »vloga« ali »razgovor«, ki pa ni nujno dodatno specificiran, ampak je od posameznega javnega uslužbenca odvisno, ali bo posamezno obravnavo dodatno specifiral. Strokovni delavci so pri posamezni obravnavi v bazi označeni s številko. Z vpogledom v bazo je IP še ugotovil, da pride do primerov, ko posamezne zadeve ne rešuje samo določen javni uslužbenec, čeprav bi iz signirne številke izhajalo drugače. Šele z vpogledom v posamezno zadevo oziroma pregledom obravnav posamezne zadeve so razvidne številke strokovnih delavcev (ne pa tudi ime in priimek posameznega javnega uslužbenca), ki je reševal zadevo oziroma njen posamezni del. Iz baze je pod vrstico »Seznami« mogoč »Izpis (vseh) obravnav tega spisa«, vendar iz vpogleda v konkretno zadevo izhaja, da je razvidna navedba »odobritev pravnega posla«, sledi datum obravnave, številka strokovnega delavca, nato splošna oznaka obravnave, npr. »RAZ« in dodatno »razgovor s stranko«. Pod vrstico »Seznami« je na voljo tudi »Popis zadeve (obrazec)« in »Popis zadeve (na obrazec)«, vendar iz konkretne zadeve izhaja, da je vidna oznaka »odobritev pravnega posla«, ni pa drugih konkretnih podatkov. Prav tako baza pod vrstico »Seznami« ponudi izpis »Celotna baza odprtih spisov« po strokovnih delavcih in po nahajanju spisa, vendar tudi ta izpis ne omogoča izločitve zahtevanih podatkov. Pod vrstico »Statistike« je mogoč izpis po vrstah obravnave in po datumu vpisa, ki pa omogoča izpis števila zadev po posameznih obravnavah, npr. »DOKAZ dokazilo« 4, »DOP dopis« 2, »DOPO DOPOLNITEV« 10,…, in številke vpisov v določenem obdobju. Izpisi pod vrstico »Seznami« omogočajo tudi določene izpise za posamezno obdobje po vpisih za strokovnega sodelavca/področje, spisov delavca s št. obravnav v obdobju,…, vendar tudi ti izpisi ne obsegajo zahtevanih podatkov. IP je ugotovil, da baza ne obsega konkretnih dokumentov in tudi ne konkretnih podatkov o imenih, priimkih in področjih dela sodnih izvedencev oziroma sodnih cenilcev, datumov cenitev (ampak datume vhodnega/izhodnega dokumenta), stroških cenitev ter imenih in priimkih javnih uslužbencev, katerim je bila zadeva dodeljena, torej ne obsega podatkov, ki so predmet zahteve, zato izpis zahtevanih dokumentov oziroma podatkov iz te baze ni mogoč.IP je pri organu vpogledal tudi v sistem ISCSD. Iz splošno dostopnih podatkov na internetnih straneh izhaja, da je ISCSD enoten informacijski sistem centrov za socialno delo, ki ga je vzpostavilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve za potrebe delovanja centrov za socialno delo. ISCSD torej informacijsko podpira izvajanje aktivnosti na vseh ključnih področjih dela centrov za socialno delo. Organ je IP že s pritožbo posredoval tudi šifrant opravil v bazi socialnih podatkov, v katerem je posebej označil naloge, ki so v tem sistemu lahko relevantne glede na predmetno zahtevo, kot npr. »Varstvo otrokovih premoženjskih koristi«, »Postavitev skrbnika za poseben primer«, »Neposredno izvajanje skrbniških nalog«, »Postavitev stalnega skrbnika«,…Z vpogledom v sistem ISCSD je IP ugotovil, da iz osnovnega pogleda izhaja, med drugim, številka področja (npr. 1203), ime in priimek varovanca, javno pooblastilo/storitev, začetek, konec zadeve. V nadaljnji obravnavi zadeve oziroma v posamezni mapi je mogoč pod »Pomembno opravilo« splošen vnos kot npr. »odločba po UD« in »ugodena zahteva«, pod »Usmerjen/Odločitev« pa npr. »posel odobren«, »nagrada skrbniku«, »imenovanje«. Iskanje zadev je mogoče po imenu fizične osebe ali številki zadeve, ni pa mogoče po številki ID iz šifranta, s katero bi bilo mogoče omejiti iskanje na področja in »skrbniške« spise, pri katerih se nahajajo zahtevani podatki. Npr. pri postavljenem skrbniku je lahko označenih več opravil, ki pa niso označena na način, da bi jih bilo mogoče omejiti po zahtevi prosilke. Šele iz konkretnega »skrbniškega« spisa je razvidno, ali je bila sploh izdelana cenitev, pa tudi na katero področje se nanaša. Z vpogledom v konkretno zadevo v sistemu je IP ugotovil, da so primeri, ko ima oseba skrbnika že od leta 1985, informacija, ki je predmet zahteve, pa je nastala v letu 2016, pri čemer iz sistema izhaja samo podatek »posel odobren«, ne pa tudi podatek, na kaj se ta posel nanaša, in kot že navedeno, to pomeni, da je potreben vpogled v konkretne dokumente »skrbniškega« spisa ter nadaljnja presoja, ali se »posel« nanaša na cenitev, ki je predmet zahteve. Strokovni delavec, ki zadevo vodi, je zaveden tudi v tem sistemu s številko. Iz sistema so sicer mogoči izpisi poročil za strokovnega delavca po opravilih in nalogah, pa tudi poročilo za organ, po posameznih letih, vendar gre za računalniški izpis, ki pa ne predvideva vseh opravil v posameznem postopku, tako da ne predstavi dejanskega stanja, ampak številke. Poročilo za organ tako obsega podatke pod »šifra naloge«, »Katalog«, »Tekst naloge«, »Opravilo«, »Odločitev«, »Število 2016«, »Število 2015« in »Indeks«, pri čemer iz podatkov pod »Opravilo« in »Odločitev« pri nalogah v zvezi s podatki, ki so predmet zahteve (šifre 125, 180, 182, 185,...), ni navedb mnenj sodnih izvedencev oziroma cenitev sodnih cenilcev, ampak navedbe kot so npr. »ZUP« in »Soglasje«, »ZUP« in »Imenovanje«,... Pri nalogi »Privolitev odtujitve ali obremenitve otrokovega premoženja, odobritev pravnih poslov otroka« je tako pod »Opravilo« navedba »ZUP« in pod »Odločitev« navedba »Odobritev«. Iz Poročila po nalogah določenega strokovnega sodelavca za leto 2016 so podatki pod »Šifra naloge«, »Katalog« in »Tekst naloge« ter podatki pod »Nove«, »Zaključene« in »Odprte«, ki vključujejo samo številčne podatke. Iz Poročila po opravilih določenega strokovnega sodelavca za leto 2016 pa so poleg podatkov pod »Šifra naloge«, »Katalog« in »Tekst naloge« tudi podatki pod »Opravilo«, »Odločitev« in »Število«, pri čemer pri »Tekst naloge« npr. »Imenovanje/razrešitev skrbnika« nadalje pri »Opravilo« naveden »ZUP«, pod »Odločitev« pa je navedeno »Posel odobren« ali »Imenovanje«. IP je tako ugotovil, da tudi izpisi poročil ne omogočajo izpisa zahtevanih podatkov.Iz prakse IP (npr. odločbe št. 090-125/2016, 090-130/2016 in 090-212/2016) izhaja, da je pri dokumentih, ki se nahajajo v informatiziranih zbirkah podatkov, potreben relativiziran pristop – kar pomeni, da mora zavezanec omogočiti dostop do dokumentov, čeprav priklic iz zbirke, tehnično gledano, pomeni nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta. Toda pri tem je treba upoštevati tudi: - zmožnost oziroma izvedljivost zagotovitve informacij po kriterijih, ki jih je postavil prosilec, in če je ta pogoj izpolnjen še- razmejitveni kriterij, tj. sorazmernost napora (vložka) organa pri materializaciji dokumenta.V skladu z navedenim pristopom mora biti priprava zahtevanega dokumenta iz računalniškega sistema za organ relativno hitra in enostavna, vendar v obravnavanem primeru takega pristopa ni mogoče ugotoviti.IP je ugotovil, da program ISCSD, ki ga uporablja organ pri svojem delu, ne omogoča relativno hitrega in enostavnega izpisa zahtevanih podatkov oziroma dokumentov, torej ne omogoča neposrednega izpisa podatkov o imenu in priimku posameznega sodnega izvedenca oziroma sodnega cenilca za področje cenitev stavb, zazidljivih zemljišč in kmetijskih zemljišč, datumih in stroških teh cenitev ter imenu in priimku posameznega javnega uslužbenca, ki je v teh postopkih sodeloval. IP je tako sledil navedbam organa v izpodbijani odločbi, da bi moral organ odpreti vse relevantne »skrbniške« spise z namenom priprave podatkov, kot jih zahteva prosilka. Kot že pojasnjeno, organi kot zavezanci po ZDIJZ niso dolžni ustvariti informacije za potrebe prosilcev, pripravljati izvlečkov, analizirati dokumentov,…kar pomeni, da niso dolžni ustvariti informacije javnega značaja, če z njo ne razpolagajo v takšni obliki, kot jo zahtevajo prosilci.Da bi organ ugodil zahtevi prosilke, bi moral torej najprej ustvariti zbirko zadev s področja javnega pooblastila za izvedbo opravil in nalog, ki jih določa ZZZDR, pri katerih razpolaga s cenitvijo sodnega izvedenca oziroma sodnega cenilca za področje nepremičnin oziroma cenitvijo stavb, zazidljivih zemljišč in kmetijskih zemljišč, stroški in datumi teh cenitev ter imeni in priimki javnih uslužbencev pri teh zadevah, in sicer za obdobje od leta 2011 do 2016. V ta namen bi moral organ najprej »odpreti« vsako zadevo v uvodu obrazložitve navedenega področja javnega pooblastila, pri kateri obstaja možnost obstoja zahtevanih podatkov o cenitvah, in nadalje vsebinsko pregledati dokumente v posamezni zadevi oziroma posamezen »skrbniški« spis, ali obsega zahtevane podatke. Mnenja oziroma izvidi, s katerimi razpolaga organ, so namreč iz različnih področjih in kot že navedeno, računalniški sistem ne omogoča izpisa samo tistih cenitev, ki so predmet zahteve. Organ bi tako moral vsebinsko preveriti dokumente v posameznem »skrbniškem« spisu, pri katerem obstaja verjetnost, da obsega predmetno cenitev, in nato vsebinsko presoditi, ali se posamezna cenitev nanaša na nepremičnine, ki so predmet zahteve. Premoženje varovanca namreč lahko obsega tudi premično premoženje, ki je lahko predmet cenitve, in nepremično premoženje, pri čemer je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da poznamo več vrst nepremičnin, ne le nepremičnine, ki so predmet zahteve (stavbe, zazidljiva zemljišča in kmetijska zemljišča). Pod nepremičnine spadajo tudi npr. gozdna zemljišča, medtem ko prosilka zahteva podatke za kmetijska zemljišča. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da ločimo zazidljiva in nezazidljiva zemljišča, pri čemer prosilka zahteva podatke za zazidljiva zemljišče. Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12 in 27/16) ureja promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami, kar pomeni, da je v skladu s tem zakonom kmetijsko zemljišče ena od nepremičnin, ki je lahko predmet pravnega posla. Tako iz javno dostopnega imenika sodnih cenilcev za področje kmetijstva izhaja, da so navedena pri posameznih sodnih cenilcih tudi podpodročja kot npr. »KMETIJSTVO-Kmetije«, »KMETIJSTVO-Kmetijska zemljišča«, »KMETIJSTVO-Kmetijska tehnika in mehanizacija«,.... Tudi iz javno dostopnega imenika sodnih izvedencev izhaja, da so pri področju »KMETIJSTVO«, posebej navedena podpodročja, torej se pri posameznem sodnem izvedencu nahajajo navedbe npr. »KMETIJSTVO-Kmetije«, »KMETIJSTVO-Kmetijska zemljišča«, »KMETIJSTVO-Kmetijska tehnika in mehanizacija«,…. Organ bi torej moral cenitve vsebinsko presojati, da bi ugotovil, ali se cenitev nanaša na področje cenitve nepremičnin, ki so predmet zahteve, glede na to, da se zahteva ne nanaša na vse cenitve. Organ je že v izpodbijani odločbi pojasnil, da ni dolžan voditi evidence o cenitvah nepremičnin. V zvezi s tem IP navaja, da je organ posredoval IP seznam zbirk podatkov, ki jih vodijo centri za socialno delo. Seznam je dostopen tudi na spletni strani Skupnosti centrov za socialno delo (https://www.scsd.si/zbirke-podatkov-ki-jih-vodijo-csd.html). Iz tega seznama takšna obveznost centrov ne izhaja, prav tako IP ni poznana pravna podlaga, iz katere bi izhajala dolžnost centrov za socialno delo, da vodijo evidence o cenitvah nepremičnin. Za organ je namreč posamezna cenitev relevantna v posamezni zadevi oziroma upravnem postopku, zato takšna evidenca organu ne bi pripomogla pri delu. Tudi v primeru, da bi pravna podlaga za takšno evidenco obstajala, pa organ z njo ne bi razpolagal, bi IP izhajal iz določb ZDIJZ in pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za obstoj informacije javnega značaja. Prosilka je v zvezi s prej navedenimi cenitvami zahtevala tudi podatke o stroških cenitev stavb, zazidljivih zemljišč in kmetijskih zemljišč. Organ bi tako moral ugotoviti tudi, ali so v posameznem »skrbniškem« spisu podatki oziroma dokumenti, iz katerih izhajajo stroški dela sodnega izvedenca oziroma sodnega cenilca za cenitev določenih nepremičnin. Če »skrbniški« spis obsega različna mnenja oziroma izvide, bi moral organ, ko bi ugotovil, da zadeva obsega zahtevano cenitev, naprej ugotavljati, ali obsega tudi podatke o stroških dela sodnega izvedenca oziroma sodnega cenilca za cenitev stavb, zazidljivih zemljišč in kmetijskih zemljišč. Organ bi torej moral »račune« povezati s točno določenimi cenitvami. Glede na to, da krijejo stroške v večini primerov potencialni kupci, obstaja velika verjetnost, da organ s podatki o stroških, ki so predmet zahteve, niti ne razpolaga. V nadaljevanju bi moral nato organ vsebinsko ugotavljati, kateri dokumenti bi bili relevantni v zvezi z zahtevo prosilke po podatkih o imenih in priimkih javnih uslužbencev, ki so »sodelovali« v predmetnih postopkih. Zahteva prosilke je namreč vezana na imena in priimke javnih uslužbencev organa, katerim je bila zadeva dodeljena, ko so potekali dogovori oziroma postopki v zvezi s prodajo določenih nepremičnin, oziroma ko je bil v postopek vključen sodni izvedenec oziroma sodni cenilec zaradi cenitve stavb, zazidljivih zemljišč in kmetijskih zemljišč. Po pojasnilih organa se prodaja nepremičnin osebe, ki je pod skrbništvom, po navadi začne na pobudo potencialnega kupca in tudi stroške praviloma krije kupec, kar pomeni, da relevantnega podatka ni mogoče enostavno »izluščiti« npr. iz zaprosila organa sodnemu izvedencu oziroma sodnemu cenilcu. Organ bi moral tako vsebinsko presojati, kateri dokumenti bi ustrezali, da bi prosilka pridobila zahtevano informacijo o javnih uslužbencih organa. Glede na postavljeno zahtevo prosilke tudi ni mogoče napotiti na spletno stran organa, kjer sta navedeni javni uslužbenki, ki trenutno opravljata naloge s področja, v okviru katerega se nahajajo zahtevane informacije. Prosilka uporablja v zahtevi glagol »sodeloval«, zato IP poudarja, da organ nastopa v teh zadevah kot skrbnik varovanca in ne kot naročnik cenitve, in da javni uslužbenci organa ne »sodelujejo« pri sami cenitvi nepremičnine, ampak opravljajo naloge javnega pooblastila, v okviru katerih nastopajo kot skrbniki varovančevih koristi.K navedenemu je potrebno še dodati, kar je prav tako pomembno, saj se nanaša na predmet zahteve, da bi se morala zbirka dokumentov, ki bi jo moral ustvariti organ po kriterijih prosilke, navezovati na točno določeno obdobje, in sicer na obdobje od leta 2011 do 2016. Torej tudi ta kriterij bi moral upoštevati organ pri pripravi zahtevane zbirke. Ob tem IP še navaja, da je pri presoji po ZDIJZ bistveno, ali so v času vložene zahteve izpolnjeni pogoji za obstoj posameznega dokumenta v materializirani obliki, iz katerega izhajajo zahtevani podatki, in če so, se prosilcu posredujejo relevantni dokumenti. Navedba organa v izpodbijani odločbi, da bi moral organ ustvariti po kriterijih prosilke nov dokument – tabelo, namreč ne vzdrži. Če bi bili izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja v obravnavanem primeru, bi moral organ posredovati prosilki posamezne dokumente, iz katerih bi izhajale zahtevane informacije.Iz navedenega izhaja, da računalniška tehnologija organu ne omogoča iskanja zahtevanih podatkov po kriterijih prosilke, in ker organ tudi sicer ne razpolaga z zbirko dokumentov po kriterijih prosilke, bi organ moral takšno zbirko šele ustvariti, v to pa vložiti nesorazmeren vložek časa in truda, kot pojasnjeno že predhodno. IP je tako ugotovil, da organ z zahtevano zbirko dokumentov oziroma podatkov ne razpolaga in bi jo moral ustvariti, kar pa pomeni ustvarjanje novega dokumenta.Presoja IP je bila v obravnavanem primeru tako osredotočena na vprašanje, ali je organ dolžan na zahtevo prosilke vložiti nesorazmeren vložek časa in truda, da pripravi zbirko po kriterijih, ki jih je postavila prosilka. Kot že navedeno, je IP ugotovil, da bi moral organ po postavljenih kriterijih najprej presoditi, kateri dokumenti obsegajo zahtevane podatke, oziroma kateri dokumenti sodijo v zbirko po kriterijih prosilke, v ustvarjanje takšnega dokumenta pa bi moral vložiti nesorazmeren vložek časa in truda. Po mnenju IP bi to pomenilo ustvarjanje novega dokumenta, kar pomeni, da ni izpolnjen eden od kriterijev za obstoj informacije javnega značaja, to je »kriterij materializirane oblike«. V smiselno podobni zadevi, v zvezi z odločbo IP št. 021-128/2008/10, je temu stališču sledilo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. II U 79/2009-10 z dne 20. 1. 2010. V navedeni zadevi je namreč sodišče ugotovilo, da zbirka dokumentov pri organu (sodišču) ne obstaja, ker računalniški sistem (ne vpisnik Cp in ne evidence) ne omogoča iskanja po kriterijih prosilca, hkrati pa ne obstaja pravna podlaga, ki bi organu nalagala izdelavo takšne zbirke. Sodišče je v tej zadevi zaključilo, da bi iskanje in odbiranje dokumentov po kriterijih prosilca predstavljalo ustvarjanje novega dokumenta, tega pa organ ni dolžan storiti.IP poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilki posreduje zbirko podatkov, s katero ne razpolaga.V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilke, da jo osebni podatki organa ne zanimajo in zato smatra, da z vpogledom v posamezne zadeve ne bi bile kršene določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo) pa IP navaja, da je pri vsakem dokumentu, ki predstavlja informacijo javnega značaja, potrebna presoja, ali obsega izjeme od prostega dostopa po ZDIJZ, torej tudi varovane osebne podatke. Takšno presojo bi moral organ opraviti pri vseh dokumentih, ki bi bili v novi zbirki, tudi pri posameznih cenitvah, iz katerih bi »izluščil« zahtevane podatke o imenih, priimkih in stroki posameznega sodnega izvedenca oziroma sodnega cenilca. Presoja dokumentov z vidika izjem po ZDIJZ bi bila potrebna tudi pri dokumentih, iz katerih bi izhajali stroški cenitev. Ob tem IP ponovno navaja, da po navedbah organa praviloma plača stroške cenitve kupec, zato ni mogoče slediti navedbam prosilke, da gre za porabo javnih sredstev. Prav tako tudi iz 223. člena ZZZDR izhaja, da se izvajanje skrbstvenih ukrepov v korist varovanca krije praviloma iz varovančevih dohodkov, iz sredstev, dobljenih od oseb, ki so dolžne preživljati varovanca, ter iz varovančevega premoženja.Glede navedbe prosilke, da je zahtevo podala zaradi neprofesionalnega ravnanja socialne delavke pri prodaji nepremičnin, ki jih je želela kupiti, pa IP navaja, da pravni interes prosilca po ZDIJZ ni relevanten. Zahtevo za dostop do informacij javnega značaja lahko namreč vloži vsaka fizična ali pravna oseba, informacija javnega značaja, ki je javno dostopna, je namreč dostopna vsakomur ne glede na interes posameznika. IP v pritožbenem postopku tako presoja, ali so izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja, in če so, ali so informacije javnega značaja javno dostopne (v celoti ali delno). Nadzor nad delom centrov za socialno delo izvaja socialna inšpekcija, ki deluje v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo. Socialna inšpekcija nadzoruje primernost uporabljenih metod dela in kakovosti storitev ter drugih nalog, s katerimi se preprečujejo ali odpravljajo socialne stiske in težave upravičencev, preverja izvajanje predpisov ter ugotavlja kakovost izvajanja javnih pooblastil. Če pa uporabniki niso zadovoljni z odločitvami in ravnanji strokovnih delavcev na centrih za socialno delo, lahko vložijo pritožbo zoper sklep ali odločbo, kadar strokovni delavci odločajo na podlagi javnih pooblastil v upravnem postopku; ali pa vložijo pritožbo na svet zavoda, kadar strokovni delavci izvajajo storitve in sklenejo dogovor. Sodni izvedenci in sodni cenilci so dolžni pri svojem delu upoštevati upoštevati določila zakonov in svoje delo opraviti redno, vestno, v skladu s pravili znanosti in stroke. Pritožbe nad delom sodnih izvedencev in sodnih cenilcev obravnava resorno ministrstvo, torej Ministrstvo za pravosodje.IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je bil postopek pred odločbo pravilen in da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO in 84/15 – ZZelP-J) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Nataša Siter, univ.dipl.prav.,svetovalka IPInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka