Prosilec - Splošna bolnišnica Izola
+ -Številka: 090-22/2017
Kategorije: Stroški
POVZETEK:Prosilka je zahtevala večjo količino dokumentov. Organ ji jih je posredoval skupaj z odločbo. V odločbi je navedel, da bo o stroških odločil naknadno. Nekaj dni kasneje je prosilki izdal račun. Prosilka se je zoper račun pritožila. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je organ prosilko o tem, da ji za posredovanje zahtevanih informacij namerava zaračunati stroške, obvestil prepozno. Organ je namreč to navedel šele v odločbi, skupaj s katero je zahtevane informacije že posredoval prosilki. Glede na navedeno, je IP ugotovil, da organ v obravnavanem primeru ni zadostil zakonski predpostavki iz tretjega odstavka 36. člena ZDIJZ, saj prosilke predhodno ni opozoril na plačilo stroškov. Poleg tega organ izpodbijanega računa ni izdal že ob posredovanju informacij, kot mu to nalaga Uredba, temveč šele tri dni kasneje. Organ je torej prosilki zaračunal stroške posredovanja informacij javnega značaja v nasprotju z veljavnimi predpisi, zaradi česar na podlagi izpodbijanega računa sploh ni upravičen zaračunati stroškov posredovanja informacij javnega značaja.ODLOČBA:Številka: 090-22/2017/4
Datum: 2. 3. 2017
Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/137 (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G in 82/13 – ZUP-H, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi _______________________--- (v nadaljevanju prosilka) z dne 30. 11. 2016, zoper račun Splošne bolnišnice Izola, Polje 40, 6310 Izola (v nadaljevanju: organ) št. 16-1222 z dne 25. 11. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja ,izdaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilke z dne 30. 11. 2016 se ugodi in se račun Splošne bolnišnice Izola št. 16-1222 z dne 25. 11. 2016 odpravi.2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v:Prosilka je dne 25. 10. 2016 od organa zahtevala posredovanje obsežne količine dokumentov.Organ je dne 22. 11. 2016 izdal odločbo št. PKO-1356-P/16, s katero je zahtevi prosilke delno ugodil in ji posredoval velik del zahtevane dokumentacije. Zaradi varstva osebnih podatkov je del podatkov v posredovanih dokumentih, v skladu z določbami ZDIJZ o delnem dostopu, prekril. Zahtevane dokumente je organ prosilki posredoval hkrati z odločbo. V odločbi je organ še navedel, da bo o stroških odločil na podlagi 34. člena ZDIJZ in da bo o materialnih stroških vlagateljici izdan račun. Dne 25. 11. 2016 je organ izdal račun št. 16-1222, v katerem je prosilki za posredovanje zahtevane dokumentacije zaračunal stroške v višini 35,32 EUR.Prosilka se je zoper navedeni račun pritožila in navedla, da je organ račun izdal v nasprotju z določbami 34. in 36. člena ZDIJZ. Organ je ni seznanil s predvidenimi stroški pred dostavo dokumentacije. Prosilka bi namreč v takem primeru zmanjšala zahtevek na količino, ki je brezplačna (20 EUR).Organ je pritožbo prosilke dne 1. 2. 2017, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil IP v reševanje.Dne 2. 2. 2017 je IP prosilko pozval, da pojasni, zakaj meni, da je izpodbijani račun neutemeljen (ali je zaračunani znesek previsok, ali ji organ dejansko ni posredoval zahtevane dokumentacije, ali je specifikacija računa napačna itd.).Prosilka je dne 7. 2. 2017 odgovorila, da je izpodbijani račun neutemeljen iz več razlogov: 1. prosila je, da ji organ dokumentacijo pošlje po navadni pošti, organ pa jo je poslal priporočeno; 2. v skladu z določbami 34. in 36. člena ZDIJZ bi jo organ moral seznaniti s predvidenimi stroški pred dostavo dokumentacije; 3. izdaja računa ni skladna z določbami 34. in 36. člena ZDIJZ. Poleg navedenega na spletni strani organa ni objavljenega cenika za zaračunavanje stroškov dostopa do informacij javnega značaja.Pritožba je utemeljena.IP je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, prevzel v obravnavo in kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP izpodbijani račun organa preizkusil v delu, v katerem ga prosilka izpodbija in v mejah njenih pritožbenih navedb. Predmet pritožbe v obravnavani zadevi je pravilnost in utemeljenost izdanega računa o stroških dostopa do zahtevanih in prosilki posredovanih informacij javnega značaja. Pri tem prosilka v prvi vrsti navaja, da bi jo organ moral pred posredovanjem zahtevane dokumentacije opozoriti na to, da bo zaračunal stroške posredovanja. Poleg tega, pa je tudi sam račun organa v neskladju z določbami 34. in 36. ZDIJZIP na tem mestu najprej poudarja, da ni nobenega dvoma, da lahko organ v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZDIJZ prosilcu zaračuna stroške posredovanja zahtevane informacije, torej za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij. Tako v prvem odstavku 36. člena ZDIJZ določa, da mora vsak organ v svojem katalogu informacij javnega značaja objaviti stroškovnik iz 35. člena ZDIJZ ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu. Hkrati je glede na tretji odstavek 36. člena ZDIJZ organ dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, prosilcu vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Sam način zaračunavanja stroškov oziroma stroške, ki jih organ lahko zaračuna, pa v skladu z določbo drugega odstavka 35. člena ureja Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba). Ob upoštevanju navedenih določb, je vsebinska presoja pritožbe zoper odločitev o stroških v postopku po ZDIJZ torej dvostopenjska. Primarno je treba ugotoviti, ali je organ zadostil zahtevam glede objave stroškovnika ter ali je organ prosilca opozoril na plačilo stroškov. Šele ob navedenih predpostavkah, ki morajo biti podane kumulativno, je na vrsti presoja utemeljenosti same višine stroškov. V zvezi z navedenim, pa je treba opozoriti, da določbe prvega odstavka 36. člena ZDIJZ ni mogoče razumeti v smislu, da organ stroškov ne sme zaračunati, če stroškovnika ne objavi. Stroškovnik je namreč v skladu z določbami 35. člena ZDIJZ določen enotno, pri čemer so pravila zaračunavanja natančno določena v Uredbi. Posledično ima prosilec vedno možnost preveriti, na kakšen način oziroma v kakšni višini lahko organ zaračuna stroške. Pred novelo ZDIJZ-C[1] je namreč ZDIJZ v 35. členu določal, da organ na podlagi stroškovnika, ki ga predpiše vlada, sam določi svoj stroškovnik. Tak stroškovnik je bil lahko od organa do organa različen, zaradi česar je bila njegova objava nujna, da je prosilec sploh lahko predvidel, kakšne stroške mu organ lahko zaračuna. Posledično je veljalo, da kadar organ ne ravna v skladu z navedeno zakonsko določbo in ne objavi stroškovnika v svojem katalogu informacij javnega značaja, ne more od prosilca zahtevati plačila stroškov po stroškovniku, saj je slednje v nasprotju s pravno varnostjo in načelom zakonitosti. S spremembo navedene določbe z že omenjeno novelo ZDIJZ-C pa to ne velja več. Kot že rečeno, je zdaj enotni stroškovnik objavljen v obliki Uredbe, ki je javno objavljena in dostopna, zaradi česar ima prosilec višino in način zaračunavanja stroškov vedno možnost preveriti.Ne glede na navedeno, pa še vedno obstaja obveznost organa, da prosilca vnaprej obvesti o tem, da namerava stroške zaračunati. Določba tretjega odstavka 36. člena ZDIJZ se ni spremenila, je pa bistvenega pomena za to, da si prosilec, še preden mu organ posreduje zahtevane informacije, lahko premisli, ko izve, da mu organ za posredovanje namerava zaračunati stroške. Navsezadnje ima, glede na isto določbo ZDIJZ, prosilec tudi pravico zahtevati, da mu organ vnaprej sporoči višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Če prosilec ne ve, da mu organ namerava zaračunati stroške, niti nima razloga, da preveri, za kakšno višino stroškov gre. Obveznost organa, da mora prosilca o tem, da bo zaračunal stroške, obvestiti vnaprej, pa posredno izhaja tudi iz določbe prvega odstavka 18. člena Uredbe, po kateri organ za plačilo stroškov posredovanja izda prosilcu sklep ob posredovanju zahtevanih informacij. Organ mora torej ob posredovanju informacij prosilcu že posredovati sklep o zaračunanih stroških (vključno s specifikacijo stroškov) in ne ga šele obvestiti o tem, da namerava stroške zaračunati.Ob pregledu dokumentacije v spisu IP ugotavlja, da je organ prosilko o tem, da ji za posredovanje zahtevanih informacij namerava zaračunati stroške, obvestil prepozno. Organ je namreč to navedel šele v odločbi št. PKO-1356-P/16 z dne 22. 11. 2016, skupaj s katero je zahtevane informacije že posredoval prosilki. Prosilka tako ni imela možnosti še pred prejemom informacij odločiti se, da bo informacije zahtevala v manjšem obsegu ali da jih sploh ne bo zahtevala. Prav tako ni imela možnosti še pred prejemom informacij pri organu poizvedeti o višini stroškov, ki jih namerava zaračunati organ. IP pri tem ni sledil navedbam organa, da je prosilka o tem, da bo organ zaračunal stroške posredovanja informacij, bila obveščena že na obrazcu za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Gre za obrazec, ki ga IP v pomoč prosilcem ponuja na svoji spletni strani in v katerem je navedeno, da organ prosilcu »lahko za posredovanje zahtevane dokumentacije izstavi račun za stroške.« Navedeni stavek prosilca le obvešča o tem, da ima organ možnost zaračunati stroške in ne da jih bo dejansko zaračunal. Izhajajoč iz določbe drugega odstavka 34. člena ZDIJZ se lahko organ namreč vedno odloči, da bo prosilcu zahtevane informacije posredoval brezplačno. Posledično v konkretnem primeru ne zdrži argument organa, da je zgolj z zgoraj navedeno navedbo v obrazcu prosilka že bila seznanjena s tem, da ji bo zaračunal stroške. Navsezadnje je na to mogoče sklepati tudi iz navedb prosilke, da bi, če bi vedela, da ji bo organ zaračunal stroške, svoj zahtevek prilagodila tako, da bi ji organ zahtevane informacije moral posredovati brezplačno. Glede na navedeno je IP ugotovil, da organ v obravnavanem primeru ni zadostil zakonski predpostavki iz tretjega odstavka 36. člena ZDIJZ, saj prosilke predhodno ni opozoril na plačilo stroškov. Poleg tega organ izpodbijanega računa ni izdal že ob posredovanju informacij, kot mu to nalaga Uredba v 18. členu, temveč šele tri dni kasneje. Pritožbene navedbe prosilke, da izpodbijani račun ni izdan v skladu z določbami ZDIJZ, so torej utemeljene. Na podlagi navedenega IP zaključuje, da je organ prosilki zaračunal stroške posredovanja informacij javnega značaja v nasprotju z veljavnimi predpisi, zaradi česar organ, na podlagi računa št. 16-1222 z dne 25. 11. 2016, ni upravičen zaračunati stroškov posredovanja informacij javnega značaja. Ker je treba izpodbijani račun odpraviti že na podlagi navedenih ugotovitev, IP v konkretnem pritožbenem postopku ni presojal utemeljenosti višine zaračunanih stroškov, saj to ne bi moglo vplivati na njegovo odločitev. Zato se do navedb prosilke in organa, ki se nanašajo na višino zaračunanih stroškov, ni posebej opredeljeval.
IP je glede na vse navedeno pritožbi prosilke glede stroškov posredovanja informacij ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijani račun v celoti odpravil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Maja Lubarda, univ. dipl. prav.svetovalka IPInformacijski pooblaščenec: mag. Kristina Kotnik Šumahnamestnica pooblaščenke
[1] Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 23/14)