Prosilec - Elektro Ljubljana d.d.
+ -Številka: 090-19/2017
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval vlogo za soglasje in soglasje št. 1055096 za priklop električnega priključka za parc. št. 432/2, 432/14 in 432/15, vse k.o. Karlovško predmestje. Soglasje je bilo izdano 7. 6. 2016. Organ je zahtevo zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Prosilec je zoper odločbo organa pravočasno vložil pritožbo. Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP. IP je v ugotovitvenem postopku ugotovil, da lahko organ prosilcu kljub varovanim osebnim podatkom, omogoči delni dostop do dokumenta, zato je pritožbi prosilca delno ugodil. ODLOČBA:Številka: 090-19/2017/2Datum: 10. 2. 2017Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/2015 – odl. US in 102/2015-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………………….. (v nadaljevanju prosilec) z dne 24. 1. 2017, zoper odločbo družbe Elektro Ljubljana, podjetja za distribucijo električne energije d.d., Slovenska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 30-1/2017-1538 z dne 16. 1. 2017, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
- Pritožbi prosilca z dne 24. 1. 2017 se delno ugodi in se izpodbijana odločba družbe Elektro Ljubljana, podjetja za distribucijo električne energije d.d., št. 30-1/2017-1538 z dne 16. 1. 2017, delno odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo:
- Pritožba prosilca se zavrne glede dostopa do varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s prvo točko tega izreka.
- V tem postopku posebni stroški niso nastali.
samim priklopom na distribucijsko omrežje, kot so številka merilnega mesta, priključna moč, odjemna skupina, podatki o merilnih in krmilnih napravah, predviden odjem električne energije in podobno.Organ je zapisal, da zahtevana dokumenta vsebujeta vse zgoraj omenjene, varovane osebne podatke. Organ bi, v kolikor bi vlagatelju poslal zahtevana dokumenta, moral za namen varovanja osebnih podatkov prekriti praktično vse podatke, ki se nanašajo na konkreten priklop. Dokumenta, ki bi ju prejel vlagatelj, bi bila tako brez vsebinske vrednosti, dostopne bi bile zgolj tipske določbe, ki jih organ uporablja za poslovanje s sleherno stranko enako.Prosilec je dne 24. 1. 2017 vložil pritožbo na odločbo št. 30-1/2017-1538 z dne 16. 1. 2017 in zapisal, da je bila odločitev organa v delu odločbe, ki se nanaša na varovanje osebnih podatkov, napačna. Prosilec meni, da podatki kot so številka merilnega mesta, priključna moč, odjemna skupina, podatki o merilnih in krmilnih napravah, predviden odjem električne energije in podobno, niso osebni podatki. Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.Pritožba je delno utemeljena. IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V konkretnem primeru ni sporno, da dokumenta, ki ju zahteva prosilec, obstajata, in sicer gre za vlogo za izdajo soglasja za priključitev za odjemalca električne energije št. 1055096 in soglasje za priključitev št. 1055096-O (2484/2016-MŠ), ki ju je organ ob odstopu pritožbe tudi posredoval IP. Zahtevana dokumenta izpolnjujeta vse zakonske kriterije za informacijo javnega značaja, kot izhajajo iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Sporno v konkretnem primeru pa je, ali vsebujeta dokumenta varovane osebne podatke, zaradi katerih ni mogoč niti delni dostop do dokumentov.Po pregledu obeh dokumentov, ki sta predmet tega pritožbenega postopka, je IP ugotovil, da se v obeh zahtevanih dokumentih nahajajo podatki o konkretnem posamezniku v povezavi s podatki, ki se nanašajo na priključitev določene nepremičnine na elektroenergetsko omrežje. IP je v nadaljevanju presojal, ali vloga za izdajo soglasja za priključitev za odjemalca električne energije št. 1055096 in soglasje za priključitev št. 1055096-O (2484/2016-MŠ), do katere je organ prosilcu v celoti zavrnil dostop na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov, predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja.Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
IP na podlagi navedenega ocenjuje, da so osebni podatki, ki v konkretnem primeru omogočajo identifikacijo v dokumentu navedenih posameznikov, naslednji podatki:- enotna vloga za izdajo soglasja za priključitev za odjemalca električne energije št. 1055096: ime, priimek, naslov, davčna številka, parcelne številke nepremičnine uporabnika; ime, priimek, telefonska številka, elektronski naslov kontaktne osebe;- soglasje za priključitev št. 1055096-O (2484/2016-MŠ): ime, priimek, naslov vložnika; ime, priimek, naslov pooblaščenca; ime, priimek posameznikov v rubriki »postopek vodil« in »po pooblastilu« (ne gre namreč za javne uslužbence); ime, priimek, delovno mesto predsednika uprave.IP pojasnjuje, da v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06, 33/07 – ZSReg-B in 19/15) in Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H in 17/15) kot varovanih osebnih podatkov ni mogoče šteti imena in priimka družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Organu torej ni potrebno prekriti podatka o predsedniku uprave, saj gre za zakonitega zastopnika družbe, ki je javno objavljen v evidencah AJPES.IP pripominja, da je glede parcelnih številk (ID številk stavb, katastrskih občin) že zavzel stališče (npr. odločba št. 090-218/2011/2 z dne 23. 11. 2011, odločba 090-289/2011/2 z dne 18. 1. 2012), da podatki, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino (parcelna številka, katastrska občina, velikost parcele..), niso varovani osebni podatki. Če prosilec, na podlagi parcelnih številk, z vpogledom v zemljiško knjigo, določi posameznike, ki so lastniki parcel, ne gre za obdelavo osebnih podatkov v nasprotju z ZVOP-1. Zaradi varstva osebnih podatkov pa v zemljiško knjigo, ki je sicer javna knjiga, praviloma ni mogoče vpogledovati po osebi oziroma ni mogoče pridobiti podatkov o vseh zemljiških parcelah, ki jih ima v lasti določen posameznik. Navedeno prakso IP je potrdilo tudi Upravno sodišče RS s sodbo IU 1719/2012 z dne 19. 6. 2013 in poudarilo, da je IP pravilno ugotovil, da je na podlagi parcelne številke preko podatkov, objavljenih v javnih knjigah, mogoče identificirati lastnika posameznih parcel, vendar pa je ob tem potrebno upoštevati, da dostop do osebnih podatkov iz zemljiške knjige ne pomeni neustavnega, nezakonitega ali neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznikov, ki sta varovana z ZVOP-1. Zemljiška knjiga je namreč javna knjiga, ki je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami.Glede osebnih podatkov uporabnika (vlagatelja), razen parcelnih številk nepremičnin, pooblaščenca ter posameznikov v rubriki »postopek vodil« in »po pooblastilu«, IP ni znana pravna podlaga za njihovo razkritje po ZDIJZ, zato zgoraj navedeni osebni podatki uporabnika (vlagatelja), pooblaščenca ter posameznikov v rubriki »postopek vodil« in »po pooblastilu«, predstavljajo varovane osebne podatke v skladu z ZVOP-1 in jih mora organ prekriti v skladu s 1. točko izreka te odločbe. Gre torej za varovane osebne podatke, saj za njihovo posredovanje po ZDIJZ ne obstaja ustrezna zakonska podlaga, v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa takšni podatki predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij. Do enake ugotovitve je prišel tudi organ v prvostopenjskem postopku, pri čemer je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, ne da bi se v odločbi opredelil do možnosti uporabe instituta delnega dostopa. Delni dostop
Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ (npr. osebne podatke, poslovne skrivnosti, informacije, ki bi povzročile motnje za delovanje organa ipd.), ki jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.
Organ mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16 v nadaljevanju Uredba) ne bi bilo izvedljivo. Iz 19. člena Uredbe izhaja, da je podatke, ki predstavljajo izjeme od prostega dostopa, mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (1. odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (2. odstavek).
IP ocenjuje, da se v obravnavanem primeru z izvedbo instituta delnega dostopa, torej prekritjem podatkov, ki se nanašajo neposredno na fizično osebo, lahko onemogoči prepoznavnost in določljivost posameznika. Varovani osebni podatki, ki so vsebovani v zahtevani dokumentaciji, s tem postanejo anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznika onemogočena, saj se z anonimizacijo izgubi prepoznavnost in določljivost posameznika. Podatki, ki se nahajajo v dokumentu, zato izgubijo značaj osebnih podatkov, takšen dokument, pri katerem organ s tehniko anonimizacije onemogoči določljivost posameznikov, pa posledično predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja. Zgolj v izogib nejasnostim IP še pojasnjuje, da je standard določenosti in določljivosti, kot le-ta izhaja iz ZVOP-1, v postopku po ZDIJZ potrebno presojati z vidika javnosti in ne z vidika ožjega kroga oseb, katerim je zaradi posebnih okoliščin lahko znano, na koga se zahtevana informacija javnega značaja nanaša in med katere lahko potencialno spada tudi prosilec. Izhajajoč iz vsega navedenega je IP odločil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP je IP odločbo organa delno odpravil, in sicer v delu, ki se nanaša na javno dostopne podatke, v preostalem delu, torej glede varovanih osebnih podatkov pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v 1. točki izreka te odločbe. V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,svetovalka pooblaščencaInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,informacijska pooblaščenka