Prosilec - Inšpektorat RS za javni sektor
+ -Številka: 090-13/2017
Kategorije: Tajni podatki
POVZETEK:V obravnavani zadevi je organ zaradi izjeme tajnih podatkov prosilcu zavrnil dostop do zapisnikov o inšpekcijskem nadzoru, ki ju je izdelala inšpektorica za sistem javnih uslužbencev. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da zahtevane informacije izpolnjujejo formalni kriterij, saj so vidno označene s stopnjo tajnosti »ZAUPNO« in so za njih izdelane ocene za določitev tajnosti, informacijam pa je tajnost določila oseba, ki je bila za to pooblaščena, in sicer inšpektorica, na podlagi pooblastila predstojnika organa v skladu z 10. členom ZTP. Podatki, navedeni v zapisniku, so namreč izhajali iz dokumentov SOVE, ki nosijo oznako tajnosti INTERNO ali ZAUPNO, zato je morala inšpektorica tudi zapisnika označiti s stopnjo tajnosti ZAUPNO, v skladu s 14. členom ZTP. IP je tudi sledil oceni organa, da bi razkritje zahtevanih informacij nepoklicani osebi (javnosti oz. prosilcu) lahko škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije na področju javne varnosti ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS, kar pomeni, da je izpolnjen tudi materialni kriterij tajnih podatkov. IP je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.
ODLOČBA:Številka: 090-13/2017/5Datum: 15. 2. 2017
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilec) z dne 18. 1. 2017, zoper odločbo Inšpektorata za javni sektor, Tržaška 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-66/2016/2 z dne 14. 12. 2016, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožba prosilca z dne 18. 1. 2017 zoper odločbo Inšpektorata za javni sektor, št. 090-66/2016/2 z dne 14. 12. 2017, se zavrne.2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je dne 12. 12. 2016 na organ naslovil zahtevo za vpogled v spis glede inšpekcijskega nadzora v SOVI, ki je bil zaključen z zapisnikom o nadzoru nad izvajanjem predlaganih ukrepov št. 0611-18/2013/32, in sicer je želel vpogledati v naslednje dokumente:- zapisnik o inšpekcijskem nadzoru organa št. 0611-18/2013/13 (Z-2013-1) z dne 12. 4. 2013, označen s stopnjo tajnosti ZAUPNO,- seznam vpogledanih dokumentov SOVE v okviru opravljenega inšpekcijskega nadzora, ki so bili podlaga za prej navedeni zapisnik o inšpekcijskem nadzoru v SOVI,- zapisnik št. 0611-18/2013/32 o zaključku inšpekcijskega nadzora.Organ je dne 14. 12. 2016 izdal odločbo št. 090-66/2016/2, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi je organ pojasnil, da s seznamom vpogledanih dokumentov SOVE v okviru opravljenega inšpekcijskega nadzora, ki so bili podlaga za zapisnik o inšpekcijskem nadzoru v SOVI št. 0611-18/2013/13 (Z-2013-1) z dne 12. 4. 2013 ne razpolaga, saj seznam ni bil izdelan. Inšpektorica, ki je bila pristojna za reševanje omenjene zadeve, je vsa dokazila in dokumentacijo, ki jo je uporabila v inšpekcijskem nadzoru, imela na razpolago le v prostorih SOVE, kar pomeni, da zahtevani seznam nikoli ni bil izdelan. Organ je pojasnil, da sta zapisnika št. 0611-18/2013/13 (Z-2013-1) z dne 12. 4. 2013 – zapisnik o inšpekcijskem nadzoru in št. 0611-18/2013/32 z dne 27. 5. 2014 – zapisnik o opravljenem inšpekcijskem pregledu listinskih dokazil o odpravljenih nepravilnostih, označena s stopnjo tajnosti »ZAUPNO« in se hranita v varnostnem območju. Navedeni podatki torej predstavljajo tajne podatke na podlagi 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za podatke, ki so na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljeni kot tajni. Pravico dostopa do tajnih podatkov imajo samo tiste osebe, ki imajo dovoljenje in se morajo s temi podatki seznaniti zaradi opravljanja funkcije in delovnih nalog. Organ je ugotovil tudi, da v konkretni zadevi ni mogoče uporabiti tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot tudi ne instituta delnega dostopa. Organ je ob tem še dodal, da v postopku po ZDIJZ odobritev dostopa ne učinkuje le proti konkretnemu prosilcu, temveč učinkuje proti javnosti na splošno, z učinkom »erga omnes«. Zoper odločbo organa je prosilec dne 18. 1. 2017 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da se z odločbo organa ne strinja, hkrati pa navaja, da so podane specifične okoliščine ter utemeljen sum kršenja pritožnikovih človekovih pravic in temeljnih svoboščin zaradi neenakopravnega obravnavanja prosilca. Prosilec je namreč pogosto medijsko diskreditiran, pri čemer je sodeloval tudi organ. Obstaja namreč sum, da je organ zahtevani zapisnik, ali vsaj njegove povzetke, posredoval izbrani medijski hiši, kar izhaja iz pritožbi priloženih časopisnih člankov. Zaradi navedenega je prosilcu nastala materialna in nematerialna škoda, hkrati pa je bila kršena tudi njegova pravica do poštenega sojenja, spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravica do učinkovitega pravnega sredstva in prepoved diskriminacije in neenakopravnega obravnavanja. Prosilec dvomi o verodostojnosti ravnanj sodelujočih pri izvedbi inšpekcijskega nadzora in skuša z vpogledom v zahtevane dokumente ugotoviti, na podlagi katerih dokazil je bilo v inšpekcijskem postopku odločeno. S tem, ko se prosilcu onemogoča vpogled v zahtevana zapisnika, je pritožniku kršena tudi pravica . Prosilec mora namreč zaradi odločitve organa pripravljati na podlagi podatkov iz časopisov. Glede na to, da je država sama sodelovala pri razkritju tajnih podatkov, , medijem, se prosilec ne more strinjati z odločitvijo organa, da mu zavrne vpogled v dokazila. Prosilec v nadaljevanju še dodatno in obširno pojasnjuje, katere pravice so mu zaradi zavrnitve vpogleda v zahtevano dokumentacijo kršene.Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom št. 090-66/2016/4 z dne 20. 1. 2017, na podlagi 245. člena ZUP odstopil v reševanje IP.Pritožba ni utemeljena.IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.IP je z namenom razjasnitve dejanskega stanja dne 14.2.2017 pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. čl. ZInfP. Ogled in camera je bil torej namenjen ogledu informacij, ki so predmet zahteve. Glede na to, da sta predmet presoje zapisnika o inšpekcijskem nadzoru organa, je organ na ogledu in camera primarno pojasnil, da je postopek inšpekcijskega nadzora pri zavezancu SOVA uvedel na podlagi več prijav. Pravno podlago za nadzor predstavlja Zakon o javnih uslužbencih (ZJU). Nadzor je bil opravljen v okviru zakonskih pooblastil (opredeljenih v 180. členu ZJU), posebnost nadzora pa je v posebnem statusu zavezanca in njegovih zaposlenih, zato je morala inšpektorica tak postopek voditi v skladu z ZTP. IP je na ogledu in camera prevzel v spis oceni možnih škodljivih posledic z dne 12.4.2013 in z dne 12. 4.2016 - pregled obstoja potrebe po tajnosti zapisnika na podlagi 18. člena ZTP za zapisnik št. 0611-18/2013/13 (Z-2013-1) z dne 12. 4. 2013 ter oceno možnih škodljivih posledic z dne 27.5.2014 za zapisnik št. 0611-18/2013/32 z dne 27. 5. 2014. Organ je predložil tudi pooblastilo z dne 20.2.2013, št. 0611-18/2013/7, s katerim je takratni v.d. glavni inšpektor, pooblastil inšpektorico, ki je vodila zadevo, da lahko določi stopnjo tajnosti v konkretni zadevi št. 0611-18/2013. V.d. glavnega inšpektorja ima pooblastilo, da podatek določi za tajen, že po zakonu kot predstojnik organa in to pooblastilo lahko prenese v skladu s tretjo točko 10. čl. ZTP. Organ je v prvi točki izreka izpodbijane odločbe zavrnil dostop do seznama vpogledanih dokumentov SOVE v okviru opravljenega inšpekcijskega nadzora, ki so bili podlaga za zapisnik o inšpekcijskem nadzoru v SOVI, ker z njim ne razpolaga, zato se je IP primarno opredelil do vprašanja obstoja zahtevanih informacij oziroma kriterija materializirane oblike. Organ je na ogledu in camera pojasnil, da so bili inšpektorici v prostorih SOVE predložene vse personalne mape in druga zahtevana dokumentacija na vpogled, na podlagi katere je izdala zapisnika. Pri tem ni posebej povzemala dokumentov, ki jih je pregledala, v smislu posebnega seznama, kot je predmet zahteve, izjema so dokumenti, ki so navedeni v zapisniku zaradi potrebe nadzora. IP je glede na navedeno sledil pojasnilu organa, da z zahtevanim »seznamom« ne razpolaga, saj ni imel utemeljenega razloga, da organu ne bi verjel. To pomeni, da v tem delu zahteve oz. pritožbe ni podan kriterij materializirane oblike kot eden izmed kriterijev iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, zato pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi in jo je treba, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, zavrniti. V nadaljevanju je IP presojal dostop do zapisnika o inšpekcijskem nadzoru št. 0611-18/2013/13 (Z-2013-1) z dne 12. 4. 2013 in zapisnika o opravljenem inšpekcijskem pregledu listinskih dokazil o odpravljenih nepravilnostih, št. 0611-18/2013/32 z dne 27. 5. 2014. Glede na to, da se je organ v izpodbijani odločbi oprl na izjemo iz 1. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, se je IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije dejansko predstavljajo zatrjevano izjemo.Določba 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavlja izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. IP poudarja, da je takšna izjema odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke. Zakon, ki v pravnem redu Republike Slovenije ureja tajne podatke, je Zakon o tajnih podatkih (Ur. l. RS, št. 50/2006-uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZTP). Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. čl. ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države. Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. čl. ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. čl. ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. čl. ZTP).IP je na ogledu in camera vpogledal v zapisnik št. 0611-18/2013/13 (Z-2013-1) z dne 12. 4. 2013 z naslovom zapisnik o inšpekcijskem nadzoru SOVA, ki ga je izdelala inšpektorica za sistem javnih uslužbencev. Zapisnik je označen s stopnjo tajnosti »ZAUPNO«, način prenehanja tajnosti je določen s preklicem. Dokument ima 72 strani. Organ je pojasnil, da zapisnik prestavlja sicer »klasičen« inšpekcijski nadzor s področja sistema javnih uslužbencev, v katerem je bilo obravnavano večje število javnih uslužbencev, ki pa so zaposleni na SOVI in kot taki imajo poseben status, saj je po oceni SOVE, potrebno dokumente, ki obravnavajo več kot deset javnih uslužbencev, označiti s stopnjo tajnosti zaupno. Inšpektorica je opravila nadzor izvedbe postopka reorganizacije, nadzor skladnosti akta o sistematizaciji delovnih mest, premestitve javnih uslužbencev in izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta. IP ugotavlja, da je bilo obravnavanih več kot deset javnih uslužbencev in da so v zapisniku navedeni podatki, ki so povezani z delovnim razmerjem javnih uslužbencev SOVE, tudi taki, ki so vezani na izpolnjevanje posebnih pogojev, ki so opredeljeni v 27. členu Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (ZSOVA). Podatki so bili pridobljeni v prostorih SOVE, iz dokumentov, ki so označeni s stopnjo tajnosti INTERNI in ZAUPNO (npr. varnostno preverjanje po ZSOVA), zato je moral organ oziroma po pooblastilu inšpektorica, tudi navedeni zapisnik označiti s stopnjo tajnosti ZAUPNO, v skladu s 14. členom ZTP[1]. Kot navedeno zgoraj je inšpektorica izdelala pisno oceno možnih škodljivih posledic z dne 12.4.2013, št. 0611-18/2013/13, v kateri je navedeno, da ima zavezanec, torej SOVA, Akt o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v SOVI, št. 1000-1/2012/12 z dne 23.8.2013 s prilogo- sistematizacija delovnih mest, označen s stopnjo tajnosti »INTRENO« ter da bi razkritje osebnih podatkov več kot desetih javnih uslužbencev SOVE nepoklicani osebi lahko škodovalo varnosti in interesom Republike Slovenije, kar terja oznako tajnosti »ZAUPNO«. Ker so v zapisniku povzeti navedeni podatki, je inšpektorica v skladu z ZTP, na podlagi teže škodljivih posledic, ki bi lahko nastale, če bi bili tajni podatki razkriti nepoklicanim osebam, tudi navedeni zapisnik označila s stopnjo tajnosti »ZAUPNO«. Inšpektorica je dne 12.4.2016, št. 0611-18/2013/13 opravila ponovno oceno potrebe po tajnosti zapisnika in ugotovila, da še vedno obstajajo razlogi za stopnjo tajnosti »ZAUPNO«, saj so izvorni podatki kot tajni podatki označeni že pri zavezancu (SOVI). Zapisnik pa sicer hrani organ v varnostnem območju MJU. Organ je pojasnil, da je v konkretnem primeru inšpektorica v zapisniku ugotovila nekatere nepravilnosti in direktorju SOVE predlagala potrebne ukrepe za odpravo (npr. izpolnjevanje posebnih pogojev po 27. čl. ZSOVA). Direktor je nepravilnosti odpravil in na podlagi tega je inšpektorica izdala nov zapisnik o opravljenem inšpekcijskem pregledu listinskih dokazil o odpravljenih nepravilnostih, št. 0611-18/2013/32 z dne 27. 5. 2014, v katerega je IP prav tako vpogledal. V zapisniku je inšpektorica ugotovila, da je direktor vse nepravilnosti odpravil. IP ugotavlja, da je zapisnik označen s stopnjo tajnosti »ZAUPNO«, vsebuje devet strani, naslov Zapisnik o opravljenem inšpekcijskem pregledu listinskih dokazil o odpravljenih nepravilnostih, način prenehanja tajnosti s preklicem. V tem zapisniku se je inšpektorica osredotočila zgolj na izkazane odprave nepravilnosti za konkretne ugotovljene nepravilnosti, ki se nanašajo na konkretne javne uslužbence in na samo organizacijo v zvezi z delovnimi razmerji. Tudi ti podatki so izhajali iz dokumentov SOVE, ki nosijo oznako tajnosti INTERNO ali ZAUPNO, zato je morala inšpektorica tudi ta zapisnik označiti s stopnjo tajnosti ZAUPNO, v skaldu s 14. členom ZTP. Kot navedeno zgoraj, je inšpektorica izdelala pisno oceno možnih škodljivih posledic z dne 27.5.2014, št. 0611-18/2013/32 v kateri je navedeno, da ima zavezanec torej SOVA, Akt o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v SOVI, št. 1000-1/2012/12 z dne 23.8.2013 s prilogo- sistematizacija delovnih mest, označen s stopnjo tajnosti »INTRENO« ter da bi razkritje osebnih podatkov več kot desetih javnih uslužbencev SOVE nepoklicani osebi lahko škodovalo varnosti in interesom Republike Slovenije, kar terja oznako tajnosti »ZAUPNO«. Ker so v zapisniku povzeti navedeni podatki, je inšpektorica v skladu z ZTP, na podlagi teže škodljivih posledic, ki bi lahko nastale, če bi bili tajni podatki razkriti nepoklicanim osebam, tudi navedeni zapisnik označila s stopnjo tajnosti »ZAUPNO«.IP ugotavlja, da zahtevane informacije izpolnjujejo formalni kriterij, saj so vidno označene s stopnjo tajnosti »ZAUPNO« in so za njih izdelane ocene za določitev tajnosti (navedene zgoraj), informacijam pa je tajnost določila oseba, ki je bila za to pooblaščena, in sicer inšpektorica, na podlagi pooblastila predstojnika organa v skladu z 10. členom ZTP.IP se je v nadaljevanju opredelil tudi do materialnega kriterija, pri katerem je ključna sama vsebina dokumenta. Kot tajen podatek se, v skladu s 5. členom ZTP, namreč lahko določi le dokument, katerega vsebina se nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve, obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS oziroma na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje. Šele obstoj takšne vsebine dokumenta predstavlja podlago, iz katere se lahko izvede zaključek, da bi razkritje nepoklicani osebi lahko škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije in se ga lahko označi s stopnjo tajnosti »ZAUPNO« po ZTP. Pri presoji obstoja materialnega kriterija je treba osvetliti pristojnosti in delo zavezanca (SOVE), pri katerem je inšpektorica organa opravljala nadzor. V 2. členu ZSOVA so opredeljene naloge SOVE, in sicer: pridobiva in vrednoti podatke ter posreduje informacije: - iz tujine, pomembne za zagotavljanje varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države; - o organizacijah, skupinah in osebah, ki s svojo dejavnostjo iz tujine ali v povezavi s tujino ogrožajo, ali bi lahko ogrozile nacionalno varnost države in njeno ustavno ureditev. Sodeluje s pristojnimi državnimi organi in službami pri varnostnem preverjanju ter posreduje podatke, pomembne za varnost določenih oseb, delovnih mest, organov, objektov in okolišev. Opravlja naloge na podlagi zakona v skladu s prednostnimi nalogami, ki jih določi vlada na podlagi nacionalnovarnostnega programa, ki ga sprejme Državni zbor. Pri izvajanju svojih nalog lahko SOVA pridobiva podatke tudi s tajnim sodelovanjem in posebnimi oblikami pridobivanja podatkov (19. člen ZSOVA). SOVA kot samostojna služba vlade o svojih ugotovitvah obvešča predsednika vlade, kadar gre za zadeve iz njihove pristojnosti pa tudi predsednika republike, predsednika Državnega zbora in pristojne ministre. SOVA posreduje podatke o svojih ugotovitvah pristojnim ministrstvom ter drugim organom državne uprave, da bi ti lahko za izvrševanje njihovih zakonitih pristojnosti predlagali ali sprejeli določene ukrepe. Pripravlja informacije in analize s svojega delovnega področja za potrebe Sveta za nacionalno varnost in za potrebe delovnih teles Državnega zbora za izvajanje nalog z njihovega delovnega področja (6. člen ZSOVA). Glede na navedeno IP ugotavlja, da se pristojnosti in delovno področje SOVE nedvomno nanašajo na javno varnost in obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS v skladu s 5. členom ZTP, saj gre za organ, za katerega že iz njegovega naziva oziroma namena ustanovitve izhaja, da deluje znotraj sistema nacionalne varnosti, za izvajanje ukrepov, s katerimi se zagotavlja zadostna raven nacionalne varnosti in varnosti državljanov oziroma posameznikov. Vprašanje, ki sledi pa je, ali se tudi zahtevane informacije nanašajo na omenjena področja. IP ugotavlja, da so predmet presoje informacije, ki se nanašajo na področje zaposlovanja in jih ZSOVA posebej ureja, zlasti pa veljajo drugačna pravila in pogoji, kot veljajo na splošno za javne uslužbence. V 28. členu ZSOVA je določeno, da se delovno razmerje v agenciji lahko sklene brez objave oziroma razpisa in kandidatu, s katerim ne bo sklenjeno delovno razmerje, SOVA ni dolžna sporočiti razlogov za svojo odločitev. Prav tako so v 27. členu ZSOVA opredeljeni še posebni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati osebe zaposlene pri SOVI (npr. ustrezno psihično in telesno pripravljena, izključno državljan Republike Slovenije, da je bila varnostno preverjena in njena zaposlitev ne pomeni varnostnega tveganja za agencijo,…). Inšpektorica je v okviru nadzora preverjala prav podatke, ki so vezani na delovna razmerja javnih uslužbencev SOVE, za katere zakonski in podzakonski akti SOVE terjajo posebno obravnavo, saj bi razkritje teh podatkov ogrozilo varnost poslovanja SOVE, pa tudi življenje in zdravje uradnih oseb SOVE. Posledično bi to pomenilo, da SOVA, ki je pomemben subjekt v sistemu nacionalne varnosti, ne bi mogla zagotoviti oz. zaščititi nacionalnih interesov, kar bi škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije na področju javne varnosti ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS. Zaradi navedenega je IP sledil oceni organa, da bi razkritje zahtevanih informacij nepoklicani osebi (javnosti oz. prosilcu) lahko škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije na področju javne varnosti ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS. Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da je v konkretnem primeru materialni kriterij po ZTP nedvomno izpolnjen, saj se zahtevane informacije nanašajo na tista interesna področja države, ki jih je ZTP opredelil kot posebej občutljiva oziroma so takega pomena, da jih je mogoče varovati s stopnjo tajnosti, saj bi razkritje nepooblaščenim osebam škodovalo varnosti Republike Slovenije. IP je ob tem tudi ugotovil, da izvedba delnega dostopa ni mogoča, ne da bi s tem posegli v varovane podatke, saj bi lahko s povezovanjem podatkov posegli oz. razkrili tajne podatke. IP zaključuje, da so v času odločanja informacije, ki jih zahteva prosilec, označene kot tajne v skladu z ZTP in torej predstavljajo izjemo po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP ob tem ni sledil pritožbenim navedbam prosilca, da so določeni tajni podatki že bili posredovani medijem, saj je organ izrecno poudaril, da je organ na podlagi novinarskih vprašanj obvestil medije o bistvenih nepravilnostih, ki pa niso razkrivale tajnih podatkov (kot npr. imena zaposlenih na SOVI, izpolnjevanje konkretnih pogojev za obravnavane javne uslužbence SOVE, kar je zavedeno v zapisniku), temveč je organ zgolj na splošno povzemal kršitve po ZJU in ZSOVI, kot odgovor na novinarska vprašanja. Organ je torej povzemal zakonske določbe in splošno ugotovljene kršitve, ne pa konkretnih podatkov iz zapisnika, ki so predmet presoje. Kot je poudaril že organ, pa IP ponovno izpostavlja, da se v postopku po ZDIJZ ne odloča o pravici posameznika do konkretne informacije, ki bi izhajala iz individualnih oziroma osebnih interesov prosilca, temveč se dostop do določene informacije vselej presoja z vidika »erga omnes« učinka, kar pomeni, da je informacija, za katero se ugotovi, da predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, v enaki obliki in vsebini dostopna vsakomur, ne glede na pravni ali osebni interes prosilca. Glede na navedeno je IP presodil, da je treba zahtevane podatke šteti kot izjemo v skladu s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.,svetovalka informacijske pooblaščenkeInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,Informacijska pooblaščenka
[1] Dokumentu, ki je sestavljen iz podatkov, ki so že bili določeni za tajne, se mora določiti najmanj taka stopnja in rok tajnosti, kot jo ima uporabljen podatek najvišje stopnje oziroma najdaljšega roka tajnosti.