Prosilec - RTV Slovenija
+ -Številka: 090-12/2017
Kategorije: Dokument v izdelavi
POVZETEK:Prosilec je od RTV Slovenija zahteval zapisnik zadnje seje Komisije PS za kulturne in umetniške programe. Organ je njegovo zahtevo zavrnil, ker zapisnik še ni bil potrjen s strani članov komisije, s čimer je podana izjema dokumenta v postopku nastajanja po 9. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Informacijski pooblaščenec je v postopku ugotovil, da so izpolnjeni vsi trije zakonski pogoji za obstoj predmetne izjeme. Ker se v obravnavanem primeru člani komisije še niso imeli možnosti seznaniti s predlogom zapisnika in ker zapisnik še ni potrjen v smislu, da je njegova vsebina zaključena, bi po oceni IP z njegovim javnim razkritjem v tej fazi nedvomno lahko prišlo do napačnega razumevanja njegove vsebine. Javnost bi iz vsebine takšnega, nezaključenega, zapisnika namreč lahko sklepala na določena dejstva, npr. na vsebino izjav članov komisije, ki pa še niso dokončna (ker se vsebina zapisnika lahko še spreminja). Izhajajoč iz navedenega je IP pritožbo prosilca zavrnil. ODLOČBA:Številka: 090-12/2017/2Datum: 20. 1. 2017Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………..(v nadaljevanju prosilec), z dne 12. 1. 2017, zoper odločbo RTV Slovenija, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 0901-01/2017/1 z dne 6. 1. 2017 v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožba prosilca se zavrne. 2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.OBRAZLOŽITEV:Prosilec je, dne 28. 11. 2016 organ po elektronski pošti zaprosil za posredovanje zapisnika zadnje seje Komisije PS za kulturne in umetniške programe. Dokument je želel prejeli na svoj elektronski naslov. Organ mu je dne 8. 12. 2016 odgovoril, da mu bo zapisnik posredoval po tem, ko ga bodo člani potrdili. Prosilec se je dne 2. 1. 2017 k IP pritožil zaradi molka organa in organ je dne 6. 1. 2017, po pozivu IP št. 0900-2/201772 z dne 3. 1. 2017, izdal odločbo št. 0901-01/2017/1. S slednjo je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Navedel je, da je v postopku ugotovil, da je bil predlog zapisnika14. seje Komisije PS za kulturne in umetniške programe z dne 24. 11. 2016 ustvarjen 9. 12 2016 in posredovan predsednici komisije v pregled. Člani komisije zapisnike zadnje seje prejmejo skupaj s sklicem na naslednjo sejo, na kateri imajo možnost dokument dopolniti oz. potrditi. Komisija PS za kulturne in umetniške programe od dne 24. 11. 2016 ni bila sklicana, zato se člani z zapisnikom še niso seznanili in ga niso potrdili. Organ dodaja, da so bili sprejeti sklepi 14. Seje Komisije PS za kulturne in umetniške programe z dne 24. 11. 2016 posredovani Programskemu svetu kot gradivo za 26. redno sejo, ki je potekala 28. 11. 2016. Sklepi komisije PS za kulturne in umetniške programe so vsebovani v sklepih Programskega sveta 4-1 in 6-3, ki so javno dostopni na spletni strani organa. Organ se glede zahtevanega dokumenta v nadaljevanju sklicuje na izjemo po 9. točki prvega dostavka 6. člena ZDIJZ in navaja, da gre za dokument, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16, dalje Uredba) v 4. členu določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, štejejo podatki v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je v skladu z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje. Organ ugotavlja, da postopek potrjevanja dokumenta ni zaključen in je še vedno predmet posvetovanja pri članih komisije, ki so pristojni za potrditev oz. sprejem. Razkritje zahtevanega dokumenta bi v javnosti lahko povzročilo škodo v smislu napačnega razumevanja njegove vsebine, saj člani komisije in drugi prisotni, ki so sodelovali v razpravi na seji Komisije RS za kulturne in umetniške programe dne 24. 11. 2016, z dokumentom do izdaje odločbe še niso bili seznanjeni in nanj niso imeli možnosti podati svojih pripomb. Na podlagi navedenega je organ ocenil, da je podana izjema po 9. tč. prvega odstavka 6. člena ZDJZ in je posledično zahtevo prosilca zavrnil.Zoper odločbo organa št. 0901-01/2017/1 z dne 6. 1. 2017 (dalje izpodbijana odločba) je prosilec dne 13. 1. 2017 vložil pritožbo. Meni, da argumenti organa, s katerimi je zavrnil zahtevo, niso zadostni. Dejstvo je, da zahtevani dokument obstaja, pri čemer razlog, da člani komisije z dokumentom še niso bili seznanjeni, ne predstavlja upravičenosti za izdajo zavrnilne odločbe. Organ je dne 18. 1. 2017 pritožbo prosilca, z dopisom št. 0901-01/2017/2, posredoval v odločanje IP. Pritožba ni utemeljena.Kot organ druge stopnje je IP v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevan dokument sodi v delovno področje organa, prav tako ni sporno, da organ z zahtevanim dokumentom razpolaga in da se ta nahaja v materializirani obliki. Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na obstoj izjeme dokumenta v postopku nastajanja po 9. točki prvega dostavka 6. člena ZDIJZ, prosilec pa je v pritožbi temu oporekal, se je IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali je zatrjevana izjema podana. Iz zakonske dikcije izhajajo trije kriteriji, ki morajo biti izpolnjeni za obstoj predmetne izjeme: - dokument mora biti še v postopku izdelave pri organu, - dokument mora biti še predmet posvetovanja v organu, - specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine). Kot je pravilno ugotovil organ v izpodbijani odločbi, sta v konkretnem primeru nedvomno izpolnjena prva dva pogoja za obstoj zatrjevane izjeme. Pravilno je namreč stališče organa, da je dokument še v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, če so izpolnjeni pogoji iz 4. člena Uredbe. Ta določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje. V konkretnem primeru prosilec zahteva zapisnik 14. seje Komisije PS za kulturne in umetniške programe z dne 24. 11. 2016, ki je bil ustvarjen 9. 12 2016, ni pa še bil zaključen, kar izhaja že iz njegovega poimenovanja (»predlog zapisnika«). Zapisnik se namreč vsebinsko zaključi z njegovo potrditvijo, pred tem pa imajo člani komisije, ki so za potrditev zapisnika in njegov sprejem pristojni, na predlog zapisnika še možnost podati pripombe in predlagati spremembe. Zapisnik je torej pred potrditvijo (ki se izvede na naslednji seji) mogoče opredeliti kot dokument v postopku nastajanja, ki je še predmet posvetovanja in vsebinsko še ni zaključen, saj ga niso podpisale oz. zaključile osebe, ki so za njegov sprejem pristojne (člani komisije). IP tako zaključuje, da gre za dokument, ki je še v postopku nastajanja in ki je še predmet posvetovanja v organu.IP je nadalje vpogledal v predlog zapisnika, ki je predmet presoje v tem postopku in ugotavlja, da je izpolnjen tudi tretji pogoj za obstoj izjeme po 9. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Predlog zapisnika namreč obsežno in podrobno povzema izjave posameznih članov komisije in njihova mnenja v zvezi z na seji obravnavano tematiko, pri čemer ta vsebina ni nujno zaključena in se bo lahko še spreminjala. Člani komisije imajo namreč pred potrditvijo vsebine zapisnika še možnost podati pripombe na njegovo vsebino in predlagati oz. zahtevati dopolnitve in popravke v zvezi z zapisanim. Pri zapisu vsebine zapisnika, npr. izjav posameznih članov komisije, lahko namreč pride tudi do napačnih oz. pomanjkljivih zapisov (ker se izjave prisotnih ne beležijo dobesedno, ampak v obliki povzemanja) in člani komisije imajo pred potrditvijo zapisnika pravico, da se glede tega izjasnijo in s tem vplivajo na dokončno vsebino zapisnika. Ker se v obravnavanem primeru člani komisije še niso imeli možnosti seznaniti s predlogom zapisnika in ker zapisnik še ni potrjen v smislu, da je njegova vsebina zaključena, bi po oceni IP z njegovim javnim razkritjem v tej fazi nedvomno lahko prišlo do napačnega razumevanja njegove vsebine. Javnost bi iz vsebine takšnega, nezaključenega, zapisnika namreč lahko sklepala na določena dejstva, npr. na vsebino izjav članov komisije, ki pa še niso dokončna (ker se vsebina zapisnika lahko še spreminja). Izhajajoč iz navedenega je IP ocenil, da je v konkretnem primeru izpolnjen tudi tretji pogoj za obstoj izjeme po 9. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da je bila odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:mag. Kristina Kotnik Šumahnamestnica informacijske pooblaščenkeInformacijski Pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.informacijska pooblaščenka