Elektrosignal d.o.o. - Pošta Slovenije d.o.o.
+ -Številka: 090-10/2017
Kategorije: Ali gre za delovno področje organa
POVZETEK:Prosilec je v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja želel pridobiti določene podatke in dokazila v zvezi s posameznimi plačili v okviru javnega naročila. Organ je dostop do zahtevanih podatkov/dokumentov v celoti zavrnil. Organ je izvajalec javne službe v delu, ki se nanaša na univerzalne poštne storitve. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevane informacije niso nastale v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog organa, zato eden od treh pogojev iz 4. člena ZDIJZ (tj. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa) ni izpolnjen. Čeprav je IP ugotovil, da se zahtevani dokumenti ne nanašajo na delovno področje organa iz naslova izvajanja javne službe, pa ni sporno, da je organ zavezanec tudi na podlagi 1.a člena ZDIJZ kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Zato je IP ugotavljal tudi, ali zahtevani dokumenti ustrezajo definiciji informacije javnega značaja v tem primeru. IP je ob vpogledu v pogodbo ugotovil, da prosilec ni zahteval podatkov, ki bi izhajali iz same pogodbe, ampak informacije, ki so nastale na podlagi navedene pogodbe oz. so z njo neposredno povezane (mesečne situacije, zaključna situacija, prevzemni zapisnik in bančne garancije). Tako organ kot stranski udeleženec sta zatrjevala poslovno skrivnost. Ker so te informacije ob sklicevanju na poslovno skrivnost prosto dostopne zgolj v primeru, če je za njihovo razkritje podan prevladujoči javni interes, je IP ugotovil, da le-ta ni podan, in pritožbo prosilca zavrnil.
ODLOČBA:Številka: 090-10/2017/5Datum: 27. 2. 2017Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/137, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi Elektrosignal, d.o.o., Lava 6a, 3000 Celje, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mihurko, d.o.o., Maistrova 3, 2000 Maribor, (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 29. 12. 2016 zoper odločbo Pošte Slovenije, d.o.o., Slomškov trg 10, 2500 Maribor (v nadaljnjem besedilu organ), št. 7/34-12884/1-16 z dne 13. 12. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbo prosilca z dne 29. 12. 2016 zoper 2. točko izreka odločbe Pošte Slovenije, d.o.o., št. 7/34-12884/1-16 z dne 13. 12. 2016, se zavrne.2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e vProsilec je v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja z dne 11. 11. 2016 želel pridobiti določene podatke in dokazila v zvezi s posameznimi plačili v okviru javnega naročila, oddanega s pogodbo, št. 99000007395/JNG. Od organa je zahteval podatke o datumih in zneskih priznanih mesečnih situacij, podatke o datumih in zneskih plačil teh situacij, kopijo mesečnih situacij, prevzemni zapisnik, končno situacijo, podatke o deležih plačanih del izvajalcu Strabag, d.o.o., na presečne datume 24. 11. 2015, 19. 1. 2016 in 25. 1. 2016, podatek o zadržanih finančnih sredstvih izvajalca Strabag, d.o.o., iz naslova tega javnega naročila ter podatke o izdanih garancijah naročniku.Organ je o zahtevi odločil z odločbo, št. 7/34-12884/1-16 z dne 13. 12. 2016, s katero je dostop do zahtevanih podatkov/dokumentov v celoti zavrnil (2. točka izreka). Organ je uvodoma podal pojasnilo, da je zavezanec po 1. členu ZDIJZ zgolj na področju, kjer ima podeljeno dovoljenje Agencije za pošto in elektronske komunikacije za izvajanje univerzalne poštne storitve. V preostalem delu organ zahtevke obravnava po 1a. členu ZDIJZ kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Organ je ugotovil, da se zahtevani podatki oz. dokumenti nanašajo na delovno področje organa iz naslova univerzalnih poštnih storitev in hkrati iz naslova drugih poštnih storitev, saj je izgradnja PPP Celje objekt, kjer organ predeluje tako univerzalne poštne pošiljke, kot tudi druge poštne pošiljke. Organ je prosilcu ugodil v delu, ki se nanaša na pridobitev podatkov o izplačanih zneskih po pogodbi, št. 99000007395/JNG in prosilca napotil na javno dostopno spletno stran, kjer se informacija tudi nahaja. Organ je namreč ugotovil, da je zahtevana informacija prosto dostopna na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in po drugem odstavku 35. člena ZJN-3. V obrazložitvi zavrnitve zahtevka je navedel, da s podatki oz. dokumenti o deležu plačanih del na presečne dneve 24. 11. 2015, 19. 1. 2016 in 25. 1. 2016 ne razpolaga, zato ga prosilcu ne more posredovati. Glede preostalih zahtevanih dokumentov je ugotovil, da se le-ti nanašajo na podatke oz. dokumente, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost s strani pogodbenega partnerja po prvem odstavku 35. člena ZJN-3 in gre hkrati za podatke, ki so bili izdelani v zvezi z izpolnitvijo obveznosti pogodbenega partnerja. Njihovo razkritje bi lahko imelo pravne učinke na pogodbenega partnerja, zato je organ ugotovil zadržke pri posredovanju teh podatkov. Iz obrazložitve pogodbenega partnerja izhaja, da so dokumenti in podatki, ki jih je predložil organu na podlagi obveznosti po pogodbi, št. 99000007395/JNG, označene kot poslovna skrivnost po 39. in 40. členu ZGD-1 in po internem Pravilniku o varovanju poslovne skrivnosti pogodbenega partnerja. Organ je še navedel, da je poslovno skrivnost moral upoštevati tudi po uradni dolžnosti po 5. členu Pravilnika o poslovni skrivnosti organa, zato je zahtevo zavrnil v tem obsegu, upoštevaje prvo in osmo alinejo drugega odstavka 2. člena ter četrti in peti odstavek 2. člena Pravilnika o poslovni skrivnosti organa, skupaj s prej obrazloženimi zakonskimi določili.Prosilec je 29. 12. 2016 zoper odločbo organa, št. 7/34-12884/1-16 z dne 13. 12. 2016, vložil pritožbo in IP predlagal, da organu naloži posredovanje vseh podatkov in dokazil, ki jih je zahteval v svojem zahtevku. Prosilec je v zvezi s sklicevanjem organa na prvi odstavek 35. člena ZJN-3 opozoril, da je ta pravna podlaga v tej zadevi irelevantna, saj je glede na to, da je javno naročilo že izpolnjeno in plačano, relevanten četrti odstavek 35. člena ZJN-3. Ta določa, da so vsi dokumenti po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila javni, če ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, tajnih in osebnih podatkov. Glede sklicevanja na poslovno skrivnost je prosilec navedel, da mora biti sklicevanje konkretizirano in izkazano. Podatek oz. dokument pa mora izpolnjevati tako subjektivne kot objektivne kriterije po 39. členu ZGD-1. Prosilec je menil, da pogodbeni partner ni z ničemer izkazal, da bi bili podatki o datumih nakazil za izpolnitev terjatve po posameznih gradbenih situacijah, označeni kot poslovna skrivnost. Prosilec dvomi, da so bili ti podatki označeni kot poslovna skrivnost. Kdaj je pogodbeni partner prejel nakazilo posamezne tranše (plačilo po posamezni situaciji), namreč ne predstavlja ničesar takšnega, kar bi lahko predstavljajo določene pogoje poslovanja, principe oblikovanja cene, tehnično znanje oz. nasploh intelektualno lastnino, izpogajane cene, ipd, saj je vse to transparentno iz samega javnega naročila. Gre le za podatek, ali je javni naročnik svoje obveznosti izpolnil, oz. kar je pomembneje, kdaj jih je izpolnil. Prav tako je prosilec trdil, da ni izpolnjen drugi, objektivni kriterij, da bi z razkritjem nastala občutna škoda. Že pojmovno si ni mogoče zamisliti, kako bi iz razkritja takšnega podatka lahko komurkoli nastala kakršnakoli škoda. Na koncu je prosilec še dodal, da verjame, da izrecnega dokumenta s podatki o deležih plačil na posamezne presečne datume ni, vendar pa bi bil ta podatek jasno razviden, če bi organ predložil kontno kartico za pogodbenega partnerja in bi prosilec sam lahko, s preprosto matematično operacijo seštevanja in deljenja, prejel podatek, kolikšen delež celotnega plačila je bil na posamezne datume opravljen. Prosilec je še opozoril, da je v zahtevi jasno navedel svoj pravni interes za pridobitev zahtevanih podatkov in dokumentov.Organ svoje odločitve po prejemu pritožbe ni spremenil, zato je pritožbo, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 7/34-438/1-17 z dne 11. 1. 2017, poslal v odločanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. IP je 18. 1. 2017 posredoval pritožbo stranskemu udeležencu, Strabag gradbene storitve, d.o.o., Letališka cesta 33, Ljubljana, v odgovor. Stranski udeleženec na poziv ni odgovoril. Organ je 13. 2. 2017 posredoval še manjkajočo dokumentacijo.Pritožba ni utemeljena.IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijala, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Pošta Slovenije, d.o.o., je zavezanec za informacije javnega značaja na podlagi 1. alineje drugega odstavka 1.a člena ZDIJZ kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava (konkretno Republike Slovenije). Navedeno izhaja tudi iz Registra zavezancev za informacije javnega značaja[1]. Pojem informacije javnega značaja za zavezance iz 1.a člena ureja 4.a člen ZDIJZ, ki določa, da je v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacija javnega značaja:- informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;- informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.ZDIJZ v osmem odstavku 1.a člena določa, da če je nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe zavezan tako po 1. členu tega zakona, kot tudi po drugem odstavku tega člena (tj. zavezani poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, op. IP), se v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil ali javne službe, uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo dostop do informacij za organe, sicer pa določbe, ki urejajo dostop do informacij za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.Organ je v odločbi najprej zavzel stališče, da zahtevane podatke oz. dokumente organ obravnava po 1. členu ZDIJZ, saj se nanašajo na delovno področje organa kot izvajalca javne službe, v nadaljevanju pa odobril zgolj dostop do podatkov, ki so prosto dostopni, kadar gre za naročnika po zakonu, ki ureja javno naročanje. Iz odločbe Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu Agencija), št. 3831-14/2013/3 z dne 16. 4. 2013, izhaja, da je Agencija imenovala organ za izvajalca univerzalne poštne storitve na celotnem ozemlju Republike Slovenije za vse storitve iz nabora univerzalne poštne storitve, z veljavnostjo do 31. 5. 2018. Ker izvajanje univerzalne poštne storitve predstavlja izvajanje javne službe, je IP najprej ugotavljal, ali so zahtevane informacije nastale v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog organa, kajti samo tovrstne informacije v konkretnem primeru predstavljajo informacije javnega značaja.Področje poštnih storitev ureja Zakon o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 51/09, 77/10, 40/14 – ZIN-B in 81/15; v nadaljnjem besedilu ZPSto-2), ki v prvem odstavku 3. člena opredeljuje pojem univerzalne poštne storitve. Univerzalna poštna storitev je trajno, redno in nemoteno izvajanje s tem zakonom določenih poštnih storitev s predpisano kakovostjo na celotnem ozemlju Republike Slovenije ali na njenem delu, po cenah, dostopnih za vse uporabnike poštnih storitev. Kot univerzalna poštna storitev se skladno z drugim odstavkom 3. člena izvajajo:1. sprejem, usmerjanje, prevoz in dostava poštnih pošiljk do mase 2 kg,2. sprejem, usmerjanje, prevoz in dostava poštnih paketov do mase 10 kg,3. storitev priporočene in vrednostne poštne pošiljke in4. prenos poštnih pošiljk za slepe in slabovidne.Univerzalna storitev se izvaja v notranjem in čezmejnem poštnem prometu. Velikost, oprema in druge lastnosti poštnih pošiljk morajo ustrezati določilom aktov Svetovne poštne zveze, ki veljajo v Republiki Sloveniji. Glede na 5. člen ZPSto-2 Republika Slovenija v javnem interesu zagotavlja vsem uporabnikom poštnih storitev na njenem celotnem ozemlju pod enakimi pogoji trajno, redno in nemoteno izvajanje univerzalne storitve, ki se sme prekiniti le zaradi višje sile ali v razmerah, nevarnih za dostavljavca. Agencija lahko imenuje enega ali več izvajalcev univerzalne storitve za celotno ozemlje Republike Slovenije. Agencija lahko imenuje različne izvajalce univerzalne storitve za zagotavljanje različnih delov univerzalne storitve in za pokrivanje različnih delov ozemlja Republike Slovenije, pri čemer mora zagotoviti, da se ne prekrivajo obveznosti univerzalne storitve (drugi odstavke 5. člena). Z univerzalno storitvijo se vsem uporabnikom poštnih storitev zagotavljata najmanj pet delovnih dni tedensko najmanj en sprejem in ena dostava dnevno na dom ali v prostore vsake fizične ali pravne osebe. Tedenska pogostost sprejema in dostave se ob povečanem številu dela prostih dni v posameznem tednu sorazmerno zmanjša (tretji odstavek 5. člena). Izvajalec univerzalne storitve mora izpolnjevati sledeče zahteve (peti odstavek 5. člena):- da ponudi storitev, ki zagotavlja upoštevanje bistvenih zahtev;- da ponudi uporabnikom v primerljivih pogojih enako storitev;- da je storitev na voljo brez kakršnekoli oblike diskriminacije, zlasti brez diskriminacije zaradi političnih, verskih ali ideoloških pomislekov;- da storitev ni prekinjena ali ustavljena, razen zaradi višje sile;- da se storitev izvaja v skladu s tehničnim, gospodarskim in družbenim okoljem in potrebami uporabnikov.Skladno s 7. členom ZPSto-2 Agencija imenuje izvajalca univerzalne storitve ter mu naloži obveznost izvajanja univerzalne storitve, kadar presodi, da je za kakovostno zagotavljanje univerzalne storitve na posameznem delu ozemlja Republike Slovenije to potrebno. Agencija lahko imenuje izvajalca univerzalne storitve za vsako poštno storitev, ki se izvaja kot del univerzalne storitve, ali za več teh storitev skupaj. Agencija lahko imenuje izvajalca univerzalne storitve za posamezni del ozemlja Republike Slovenije ali pa za celotno ozemlje Republike Slovenije. Agencija imenuje izvajalca univerzalne storitve iz prejšnjega odstavka z odločbo na podlagi analize stanja ali z odločbo na podlagi javnega razpisa (drugi odstavek 7. člena). Kadar Agencija imenuje izvajalca univerzalne storitve z odločbo, presoja predvsem razpoložljivost finančnih virov ter njegovo dosedanjo stroškovno učinkovitost, zanesljivost in doseganje kakovosti pri izvajanju poštnih storitev. Organ mora torej kot izvajalec univerzalne poštne storitve izpolnjevati vse zahteve iz ZPSto-2 in podzakonskih aktov, ki urejajo in precizirajo univerzalno poštno storitev ter njeno izvajanje. IP je tako ugotovil, da med obveznosti izvajalca univerzalne poštne storitve, ki jih določa ZPSto-2, sodijo zlasti obveznost zagotavljanja univerzalne storitve skladno s 3. in 5. členom ZPSto-2, obveščanje iz 6. člena ZPSto-2, obveznost dopustitve dostopa izvajalcem zamenljivih storitev do poštne infrastrukture ali storitev iz nabora univerzalne storitve iz 32. člena ZPSto-2, obveznosti glede cen univerzalne storitve in ločenih računovodskih evidenc ter prepovedi subvencioniranja iz 35. in 36. člena ZPSto-2, obveznosti glede kakovosti, dostave poštnih pošiljk in izdaje poštnih vrednotnic (VI. do VIII. poglavje ZPSto-2) ter obveznosti glede vsebine pošiljk, odgovornosti za škodo, varstva uporabnikov in zaupnosti poštnih pošiljk ter varstva osebnih podatkov (IX. In X. poglavje ZPSto-2). Med naštete obveznosti organa kot izvajalca javne službe pa ni mogoče vključiti obveznosti izvedbe postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi za predmet projektiranje in izgradnja objekta PPP Celje. To obveznost je organ izvedel na podlagi zakona, ki ureja postopke javnega naročanja.Organ glede na navedeno ni pasivno legitimiran za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ. V tej zvezi IP opozarja na stališče Vrhovnega sodišča RS v sodbi, opr. št. I Up 122/2006, ki je ponovljeno med drugim tudi v sodbi, št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012 (točka 12.), kjer je sodišče zavzelo stališče, da je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ le tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanj teh nalog v okviru upravne ali druge javno-pravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javno-pravnega režima izhajajo. Tako je pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja odločilno to, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. V nasprotnem primeru (tako kot v obravnavani zadevi, ko je šlo za tržno dejavnost), ne gre za informacijo javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ. Ta interpretacija ZDIJZ je tudi skladna z namenom omogočanja dostopa do informacij javnega značaja, ki je v nadzoru javnosti nad organi oblasti, nosilci javnih pooblastil in drugimi nosilci javnih funkcij glede njihovega izvrševanja javnih nalog oz. glede njihovega izvrševanja javnih funkcij, za izvajanje tega nadzora pa javnost ne potrebuje in tudi ni upravičena do informacij, ki s tem niso povezane. Gre torej za vprašanje, ki je v sodni praksi že rešeno. Ker je organ zavezanec po ZDIJZ v tistem delu svoje dejavnosti, ki predstavlja izvajanje javnopravnih nalog, med slednje pa ne sodi gradnja infrastrukture za nemoteno izvajanje univerzalnih poštnih storitev, je IP posledično zaključil, da ne gre za informacije javnega značaja. Eden od treh pogojev iz 4. člena ZDIJZ (tj. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa) namreč ni izpolnjen.Čeprav je IP ugotovil, da se zahtevani dokumenti ne nanašajo na delovno področje organa iz naslova izvajanja javne službe, pa ni sporno, da je organ zavezanec tudi na podlagi 1.a člena ZDIJZ kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Zato je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali zahtevani dokumenti ustrezajo definiciji informacije javnega značaja v tem primeru, tj. ali gre za informacije iz 4.a člena ZDIJZ.Kot že povedano, v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je informacija javnega značaja:1. informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na (1. alineja prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ):- pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali- izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ali- sponzorske, donatorske ali avtorske pogodbe ali- druge pravne posle, s katerimi se dosega učinek, enak učinkom pravnih poslov iz prejšnjih alinej;2. informacija, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka istega člena (drugi odstavek 4.a člena ZDIJZ).V zvezi s prvo točko definicije je IP ugotovil, da zahtevani dokumenti že pojmovno ne pomenijo sklenjenega pravnega posla (npr. mesečne situacije, prevzemni zapisnik) ali pa po vsebini ne predstavljajo sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem organa (npr. bančna garancija). Ker je organ v 100% lasti Republike Slovenije (vir AJPES) zanj veljajo določbe Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G, 50/14, 90/14 – ZDU-1I, 14/15 – ZUUJFO in 76/15; v nadaljnjem besedilu ZSPDSLS), ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države. Po 3. členu ZSPDSLS ravnanje s stvarnim premoženjem pomeni pridobivanje, razpolaganje, upravljanje in najemanje tega premoženja. Ker je po definiciji iz 3. oz. 4. oz. 5. točke 3. člena ZSPDSLS pridobivanje oz. razpolaganje oz. upravljanje stvarnega premoženja države in samoupravne lokalne skupnosti vsak prenos lastninske pravice na določenem stvarnem premoženju na državo, samoupravno lokalno skupnost ali drugo osebo javnega prava oz. vsak prenos lastninske pravice na drugo fizično ali pravno osebo (zlasti to pomeni prodajo, odsvojitev na podlagi menjave ali drug način odplačne ali neodplačne odsvojitve stvarnega premoženja ter vlaganje stvarnih vložkov v pravne osebe zasebnega in javnega prava) oz. skrb za pravno in dejansko urejenost; investicijsko vzdrževanje; pripravo, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega procesa; oddajanje v najem; obremenjevanje s stvarnimi pravicami; dajanje stvarnega premoženja v uporabo in podobno. Je pa IP ugotovil, da opredelitvi informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ ustreza pogodba, št. 99000007395/JNG, saj sodi med pravne posle, ki se nanašajo na izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj ali drugih storitev. Definiciji informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ torej ustreza celotna pogodba o pravnem poslu, če je seveda predmet zahteve. IP je ob vpogledu v pogodbo, št. 99000007395/JNG, ugotovil, da prosilec ni zahteval podatkov, ki bi izhajali iz same pogodbe, ampak informacije, ki so nastale na podlagi navedene pogodbe oz. so z njo neposredno povezane (podatki o datumih in zneskih priznanih mesečnih situacij, podatki o datumih in zneskih plačil po situacijah, kopije mesečnih situacij, prevzemnega zapisnika in končne situacije, podatki o deležih plačanih del izvajalcu, podatek o zadržanih finančnih sredstvih izvajalca ter podatki o izdanih garancijah naročniku).V zvezi z drugo točko definicije, ki pravi, da je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz prve alineje prvega odstavka tega člena oziroma je z njimi neposredno povezana, je IP ugotovil, da pod te informacije sodijo mesečne situacije, zaključna situacija, prevzemni zapisnik in bančne garancije. Vendar pa so te informacije prosto dostopne ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona zgolj v primeru, če je za njihovo razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.Skladno s prvim odstavkom 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na eno izmed enajstih izjem, med katere sodi tudi podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe (2. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Tako organ kot stranski udeleženec sta se na navedeno izjemo tudi sklicevala. Pojem poslovne skrivnosti je opredeljen v 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – UPB, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13 in 55/15, v nadaljnjem besedilu ZGD-1). Po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), po drugem odstavku istega člena pa podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Poleg tega IP opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. Glede zahtevanih dokumentov je stranski udeleženec izjavil, da se zahtevani dokumenti štejejo za poslovno skrivnost in predložil Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti z dne 10. 9. 2012. Iz predloženega pravilnika izhaja, da so poslovna skrivnost stranskega udeleženca med drugim tudi pogodbe, računi, predračuni, celotna ponudbena dokumentacija, oddana na javne razpise, razpise ali javne natečaje, ne glede na vrsto naročnika, izpolnitvah del, ipd.). Na poslovno skrivnost pa se je skliceval tudi organ in predložil Pravilnik o poslovni skrivnosti, iz katerega izhaja, da za poslovno skrivnost veljajo zlasti dokumenti in podatki, ki jih za poslovno skrivnost določi in družbi zaupa tretja oseba ter dokumenti in podatki v zvezi s sklenjenimi pravnimi posli in postopki za sklenitev teh pravnih poslov, ki se ne štejejo kot javni glede na predpise s področja dostopa do informacij javnega značaja. Glede na navedeno je IP ugotovil, da vsi zahtevani dokumenti izpolnjujejo t. i. subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti. Ob izkazanem subjektivnem kriteriju poslovne skrivnosti ni potrebe po ugotavljanju, ali je podan tudi objektivni kriterij poslovne skrivnosti. V nadaljevanju je bilo treba preveriti, ali bi v konkretnem primeru prišle v poštev določbe tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, po katerem se kot poslovna skrivnost ne morejo označiti tisti podatki, ki so po zakonu javni. Tudi zakonodajalec je v predlogu novele ZDIJZ-C navedel, da »informacije ne bodo vedno dostopne v celoti, tudi za informacije javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom bodo v splošnem veljale izjeme, določene v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (poslovna skrivnost, osebni podatki itd), razen kolikor bo določena absolutna javnost določenih, ozko opredeljenih podatkov«. Pri tem IP dodaja, da so skladno s prvim odstavkom 6.a člena ZDIJZ javni podatki zgolj osnovni podatki o sklenjenih pravnih poslih iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona, in sicer: podatek o vrsti posla, pogodbenem partnerju (za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe; za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja), pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil, datum in trajanje posla in enaki podatki iz aneksa k pogodbi, ki pa jih prosilec ni zahteval, zato tudi niso predmet tega pritožbenega postopka. Prosilec je sicer navedel, da morata podatek ali dokument, da bi bila sploh deležna varstva v okviru varovanja poslovne skrivnosti, izpolnjevati tako subjektivne kot objektivne kriterije po 39. členu ZGD-1, in da stranski udeleženec ni izkazal z nobeno pisno odredbo oz. dokumentom, da bi bili podatki o datumih nakazil za izpolnitev terjatev po posameznih gradbenih situacijah, označeni kot poslovna skrivnost. Enako pa, da velja tudi glede prevzemnega zapisnika. IP je te pritožbene navedbe zavrnil, saj je stranski udeleženec za zahtevane dokumente predložil dokumente, ki zadostujejo za označitev poslovne skrivnosti[2]. Gradbene situacije so dokumenti, s katerimi se prikažejo opravljena gradbena dela na način in po specifikaciji, ki je podana v tehnični dokumentaciji. Z začasnimi situacijami se obračunava vrednost del, izvedenih med gradnjo. Začasna situacija in končna situacija vsebujeta podatke o količinah in cenah izvedenih del, skupni vrednosti izvedenih del, prej izplačanih zneskih in znesku, ki ga je treba plačati na podlagi izstavljene situacije. Podatki, ki jih zahteva prosilec, izhajajo iz teh dokumentov, ki pa so označeni kot poslovna skrivnost po Pravilniku o varovanju poslovne skrivnosti. Glede zahtevanih podatkov o datumih in zneskih plačil po situacijah IP dodaja, da so glavni pogoji financiranja in plačilna ureditev razvidni na portalu javnih naročil, kjer je objavljena oddaja javnega naročila (in kamor je organ prosilca že napotil). V zvezi s pritožbenimi navedbami, da ni potrebe po varovanju podatkov, kdaj je pogodbeni partner prejel plačilo po posamezni situaciji, ker gre namreč le za podatek o tem, ali je javni naročnik svoje obveznosti izpolnil oz. kar je pomembneje, kdaj jih je izpolnil, pa IP pojasnjuje, da so preko spletne povezave http://erar.si/placnik/25028022/prejemnik/32016085/ dostopni tudi podatki o datumu in znesku posameznih plačil med plačnikom (organom) in prejemnikom (stranskim udeležencem). Čeprav prosilec zatrjuje, da potreba po varstvu poslovne skrivnosti nikakor ni očitna in da gre za zlorabo te pravice, IP na tem mestu opozarja na sodbo Upravnega sodišča, opr. št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016. Sodišče je v navedeni sodbi izrecno navedlo, da, »če zakonsko določenih izjem iz tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, kaj ne more biti poslovna skrivnost, ni, potem ni mogoče posegati v avtonomijo gospodarskega subjekta, da sam s sklepom določi, kaj bo štel za poslovno skrivnost«. Ker se informacija, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ oziroma je z njimi neposredno povezana, lahko razkritje, če je podan prevladujoči javni interes, je IP ugotovil, da ne gre za podatke, katerih razkritje bi bilo pomembno z vidika interesa javnosti. Svobodna gospodarska pobuda in s tem pravica do poslovne skrivnosti ne more biti neomejena, zlasti v razmerju do javne koristi, toda v konkretnem primeru je IP ugotovil, da javni interes za razkritje zahtevanih informacij ni močnejši od varstva poslovne skrivnosti. IP poudarja, da je javni interes podan le takrat, ko se informacija nanaša na širši krog ljudi, ko gre npr. za vprašanje javnega zdravja, javne varnosti, za vprašanje, pomembno za širšo javno razpravo, za vprašanje, ki ima lahko neposredne finančne posledice za državo ali kadar gre za oškodovanje državnih sredstev ali sredstev lokalnih skupnosti. Prosilec v zahtevi ni navedel, niti verjetno izkazal okoliščine, ki bi terjale razkritje informacij na podlagi javnega interesa. Ravno obratno, prosilec je utemeljeval zgolj svoj pravni interes. Okoliščin, ki bi terjale razkritje informacij na podlagi javnega interesa, pa ni zaznal niti IP.IP se na tem mestu podrobneje opredeljuje do navedb prosilca o pravnem interesu za pridobitev zahtevanih podatkov in pojasnjuje, da so tovrstne navedbe za odločitev IP v pritožbenem postopku irelevantne. ZDIJZ namreč omogoča dostop do informacij prav vsakomur brez diskriminacije in tako varuje načelo prostega dostopa (prvi in drugi odstavek 5. člena ZDIJZ). To pomeni, da ZDIJZ med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in tako ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Iz načela prostega dostopa izhaja tudi, da razlogi, zaradi katerih želi prosilec pridobiti zahtevano informacijo, za postopek po ZDIJZ niso pravno relevantni. Javnost in odprtost delovanja organov (2. člen ZDIJZ) ter krepitev preglednosti in odgovornosti upravljanja s finančnimi sredstvi, s katerimi razpolagajo zavezanci ZDIJZ, ne more biti odvisna od tega, kdo je informacijo zahteval, ampak zgolj od tega, ali je ta informacija po svoji vsebini informacija javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Prosilec v postopku po ZDIJZ ni nič bolj ali manj upravičen do zahtevane informacije kot kdor koli drug. Osebnih ali stvarnih okoliščin, ki so na strani prosilca, se pri presoji dopustnosti dostopa do informacij javnega značaja sploh ne sme upoštevati, ker bi bila s tem povzročena različna obravnava prosilcev. Prav tako so irelevantne navedbe prosilca, ki se nanašajo na sklicevanje na ZJN-3, konkretno 35. člen ZJN-3. IP je v svoji praksi že zavzel stališče[3], da opredelitve o zavezancih po področnih zakonih (npr. zakon s področja javnega naročanja), niso vedno enake opredelitvi zavezancev v postopku odločanja po ZDIJZ[4]. Predvsem zakonodaja s področja javnega naročanja zavezance za postopke javnega naročanja opredeljuje bistveno širše, kot to določa ZDIJZ. Konkretno to pomeni, če je na podlagi ZJN-3 organ zavezan izvesti javno naročilo in je ob tem dolžan upoštevati 35. člen ZJN-3, ki med drugim vsebuje tudi določbe o javnosti podatkov v postopkih javnega naročanja, to še ne pomeni, da je organ te iste informacije dolžan razkrivati tudi kot zavezanec po ZDIJZ.Ker je IP ugotovil, da je 2. točka izreka izpodbijane odločbe zakonita (zahteva prosilca se zavrne), vendar obrazložena z napačnimi razlogi (dostop se zavrne zaradi poslovne skrivnosti), je na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP v tej odločbi navedel pravilne razloge (zahtevani dokumenti ali niso informacije javnega značaja ali za njihovo razkritje ne obstaja javni interes), pritožbo pa zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO in 84/15 – ZZelP-J) oproščena plačila upravne takse.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,mag. Kristina Kotnik Šumahnamestnica pooblaščenkeasistentka svetovalca pri IP
[1] Dostopen na spletni povezavi https://www.ajpes.si/RZIJZ/.[2] Smiselno enako stališče izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 1488/2011-95 z dne 18. 4. 2012, opr. št. I U 636/2011 z dne 10. 7. 2013 in opr. št. I U 1488/2011-95 z dne 18. 4. 2012.[3] Glej odločbo IP, št. 090-97/2011/7 z dne 16. 6. 2011.[4] To dilemo je odpravila tudi sodna praksa, npr. sodba Vrhovnega sodišča, št. X Ips 426/2012 z dne 12. 12. 2013, v povezavi s sodbo Upravnega sodišča, št. I U 1333/2011-23 z dne 11. 9. 2012.