Prosilec - Okrožno sodišče na Ptuju
+ -Številka: 090-8/2017
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je zahteval, posredovanje dokument v zvezi z zagotavljanjem varnosti, o ukrepih zoper njegovo v prostorih za stranke. Organ je zahtevi prosilca delno ugodil in mu posredoval zahtevani dokument, pri čemer je prekril varovane osebne podatke. Prosilec se je zoper odločbo organa pritožil in navedel, da želi ugotoviti, ali so v posredovanem dokumentu prekriti njegovi osebni podatki in se torej zahtevani dokument nanaša tudi nanj. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ pravilno prekril varovane osebne podatke, zaradi česar je pritožba neutemeljena.ODLOČBA:Številka: 090-8/2017/2Datum: 20. 1. 2017Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G in 82/13 – ZUP-H, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ___________________________(v nadaljevanju prosilec) z dne 12. 1. 2017, zoper odločbo Okrožnega sodišča na Ptuju, Krempljeva ulica 7, 2250 Ptuj (v nadaljevanju organ) št. Su 1143/2016 z dne 23. 12. 2016 v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo O D L O Č B O:1. Pritožba prosilca z dne 12. 1. 2017 zoper zavrnilno odločbo Okrožnega sodišča na Ptuju št. Su 1143/2016 z dne 23. 12. 2016 se zavrne.2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je dne 2. 12. 2016 od organa zahteval, da mu posreduje pisno odločbo o ukrepih zoper prisotnost _______________________ v prostorih za stranke. Navedel je še, da zahteva fotokopijo navodil delavcem PROTECT.Organ je dne 23. 12. 2016 izdal odločbo, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil. Zavrnil je zahtevo prosilca po pisni odločbi o ukrepih zoper njegovo prisotnost na Krempljevi 2 v prostorih za stranke, ker dokument ne obstaja (1. točka izreka izpodbijane odločbe). V delu, ki se nanaša na navodila delavcem PROTECT, je organ prosilcu delno ugodil in mu posredoval dokument v zvezi z zagotavljanjem varnosti, ki ga je organ posredoval družbi Protect infra d.o.o. dne 20. 10. 2016. V posredovanem dokumentu je organ prekril varovane osebne podatke (2. točka izreka izpodbijane odločbe).Prosilec se je zoper odločbo organa pritožil in navedel, da želi ugotoviti, ali so v posredovanem dokumentu prekriti njegovi osebni podatki in se torej zahtevani dokument nanaša tudi nanj.Organ je pritožbo prosilca na podlagi 245. člena ZUP, dne 13. 1. 2017 odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.Pritožba ni utemeljena.IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi prevzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Prosilec se je pritožil le zoper prekrivanje osebnih podatkov v posredovanem dokumentu, torej le glede 2. točke izreka izpodbijane odločbe. IP je zato v nadaljevanju ugotavljal utemeljenost pritožbe le glede podatkov, ki jih je organ prekril ob posredovanju dokumenta iz 2. točke izreka odločbe prosilcu. Poleg tega je po uradni dolžnosti preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje. Organ z zahtevanimi informacijami dejansko razpolaga, saj jih je dne 13. 1. 2017 posredoval IP za namene tega postopka. Glede informacij, ki so predmet pritožbenega postopka, so torej izpolnjene vse predpostavke za obstoj informacij javnega značaja.IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali podatki v dokumentu, ki je bil posredovan prosilcu, predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja, ali pa je podana katera od izjem od dostopa do informacij javnega značaja, kot jih opredeljuje 5. a člen in prvi odstavek 6. člena ZDIJZ.Organ je prosilcu dostop do podatkov v posredovanem dokumentu, ki so predmet pritožbenega postopka, zavrnil zaradi domnevnega obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu z navedeno določbo organ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme napotuje na določbe Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). Po ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. V skladu z določbo 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon; z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.Ob pregledu navedene dokumentacije IP ugotavlja, da je organ v posredovanem dokumentu prekril imeni in priimka fizičnih oseb. V konkretnem primeru sta glede na kontekst iz teh podatkov določljivi fizični osebi, na kateri se posredovani dokument nanaša, zaradi česar gre v skladu z definicijo iz 6. člena ZVOP-1 za osebne podatke. Za posredovanje podatkov prosilcu v konkretnem primeru ni podane pravne podlage. Tudi v primeru, če bi se podatki v posredovanem dokumentu nanašali na prosilca, jih organ prosilcu v postopku dostopa do informacij javnega značaja ne bi smel posredovati. Razkritje podatkov v postopkih dostopa do informacij javnega značaja se namreč presoja z vidika javnosti (kriterij univerzalnega prosilca) in ne z vidika konkretnega prosilca. Organ torej prosilcu na podlagi ZDIJZ lahko posreduje le tiste informacije, ki bi jih posredoval tudi tretjim osebam. Učinek odločitve o dostopnosti dokumentov, ki vsebuje osebne podatke, mora biti enak erga omnes. tj. enak nasproti kateremu koli prosilcu. Rezultat odločanja po ZDIJZ (presojanja obstoja izjeme varstva osebnih podatkov) ne more biti različen za različne prosilce. Ob doslednem upoštevanju kriterija univerzalnega prosilca je lahko odločitev samo univerzalna – tj. da se delni dostop lahko izvede, ne glede na to, ali konkretni prosilec glede na sklepanje in navedbe v zahtevi ve, na koga se dokumenti nanašajo. Posledično tudi IP ne sme razkriti, ali je katera od fizičnih oseb, na katero se nanašajo v posredovanem dokumentu prekriti podatki, dejansko prosilec. Sklepanje, da se odobreni dokumenti nanašajo na točno določeno osebo, je prepuščeno prosilcu. Glede na navedeno, je IP ugotovil, da je organ ravnal pravilno, ko je v posredovanem dokumentu prekril imeni in priimka fizičnih oseb, saj gre za varovane osebne podatke, za njihovo razkritje pa ni pravne podlage. V skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je zato treba dostop do teh podatkov prosilcu zavrniti. IP je zato pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko zoper odločbo Okrožnega sodišča na Ptuju sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Maja Lubarda, univ. dipl. prav. svetovalka PooblaščencaInformacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka