Prosilec - Pravna fakulteta Maribor
+ -Številka: 090-6/2017
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Organ je zavrnil zahtevo prosilke, za posredovanje opisa del in nalog mentorja magistrskih nalog, saj z dokumentom ne razpolaga, prosilki pa je posredoval dokumente o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest pri organu in obrazložitev, zakaj z določenimi dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ izčrpno in natančno pojasnil način sistemizacije delovnih mest in kako je urejeno delo mentorjev zaključnih nalog, iz česar ne izhaja dvom v to, da organ z dokumenti, ki izkazujejo opis del in nalog mentorjev magistrskih nalog, dejansko razpolaga. Organ je prosilki posredoval vse dokumente s katerimi je razpolagal, tako v obliki fotokopij, kot v obliki napotila na spletne povezave univerze, zaradi česar je IP pritožbo prosilke zavrnil kot neutemeljeno.
ODLOČBA:Številka: 090-6/2017/4Datum: 7. 2. 2017
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 22. 12. 2016, zoper odločbo Pravne fakultete, Mladinska ulica 9, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), št. 1/MH z dne 29. 11. 2016, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožba prosilke z dne 22. 12. 2016 zoper odločbo Pravne fakultete v Mariboru, št. 1/MH z dne 29. 11. 2016, se zavrne.2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e v :Prosilka je dne 17. 10. 2016 na organ naslovila dopis in na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja zahtevala posredovanje pisnih kopij dokumentov, veljavnih za leto 2016, in sicer:- akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest za PF UM,- opis delovnega mesta profesor,- opis del in naloga profesor mentor.Organ je prosilki dne 21. 10. 2016 posredoval odgovor, v katerem je pojasnil, da delovno mesto »profesor mentor« na univerzi ne obstaja. Delovna mesta so sistemizirana, sistemizacija pa je dostopna na spletni povezavi, ki jo je posredoval prosilki. Na spletni strani je objavljen tudi Splošni akt o organiziranosti in sistemizaciji univerze in članic, ter spremembe in dopolnitve tega akta. Organ je dne 25. 10. 2016 prosilki dokumente posredoval tudi v obliki fotokopij. Prosilka je na organ naslovila nov dopis, ki ga je organ prejel 28. 10. 2016 in ponovno prosila za posredovanje dokumenta: opis del in nalog mentorja magistrskih nalog (opisane obveznosti, kakor izhajajo iz internih aktov ali sklenjenega delovnega ali civilno pravnega razmerja).Organ je z dopisom št. DH-66/2016 z dne 7. 11. 2016 prosilki ponovno pojasnil, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Prav tako na zahtevo prosilca niso dolžni ustvariti dokumenta, s katerim ne razpolagajo. Prosilka je z dopisom z dne 21. 11. 2016 organ pozvala, da skladno z 22. členom ZDIJZ izda zavrnilno odločbo.Organ je dne 29. 11. 2016 izdal odločbo št. 1/MH, s katero je zahtevi ugodil in prosilki posredoval Splošni akt o organiziranosti in sistemizacij univerze in članic št. A17/2005-2 BB (obvestila UM št. XXIII-6-2005) ter opisa del in nalog visokošolskega učitelja. Zahtevo prosilke do dokumenta z opisom del in nalog mentorja magistrskih nalog, je organ zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ pojasnil, da razpolaga s posredovanimi dokumenti, ne pa tudi z dokumentom opis del in nalog profesor mentor oz. opisom del in nalog mentorja magistrskih nalog. Zahtevana informacija torej ne obstaja, organ pa bi za to, da bi zahtevi prosilke ugodil, moral ustvariti novo informacijo javnega značaja, česar pa na podlagi ZDIJZ ni dolžan storiti. Ker organ z zahtevano informacijo ne razpolaga, je zahtevo prosilke v tem delu zavrnil.Zoper odločbo organa je prosilka dne 22. 12. 2016 vložila pritožbo, v kateri je navedla, da je zahtevala opis del in nalog mentorja, torej informacijo iz delovnopravnih aktov, iz katerih izhajajo konkretne delovne obveznosti in zadolžitve javnih uslužbencev, kar predstavlja informacijo javnega značaja po ZDIJZ. Z vidika presoje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, prosilka meni, da je treba upoštevati določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se, ne glede na morebiten obstoj izjeme, dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Zahtevane informacije izvirajo iz delovnega področja organa, gre za delovnopravne dokumente oz. posamezne dele dokumentov iz delovnopravnega področja organa, opis del in nalog mentorja, zaposlenega javnega uslužbenca, ki mu je organ naložil opravljati naloge mentorja, za kar javni uslužbenec prejema tudi dodatek za mentorstvo. Podlaga vsakemu izplačilu osebnega dohodka, vključno z vsemi dodatki, so delovnopravni akti, bodisi pogodba o zaposlitvi bodisi sklenjeni aneksi k pogodbi o zaposlitvi, iz katerih izhaja tudi dodatek za mentorstvo ter opis zadolžitev, ki jih mora javni uslužbenec izpolniti za zadostitev zakonitosti izplačila posameznega dodatka. Organ mentorja imenuje s sklepom, ki svoje delo opravlja po navodilih svojega delodajalca. Organ kot delodajalec, je torej dolžan podati javnemu uslužbencu navodila za delo, opis zadolžitev, del in nalog za vsako obliko in vrsto dela ter dodatnih zadolžitev (tudi za opravljanje mentorstva), katerih opravljeno delo je podlaga za izplačilo osebnega dohodka uslužbenca. Glede na navedeno prosilka meni, da zahtevana informacija nedvomno obstaja v obliki pogodbe o zaposlitvi, aneksa k pogodbi ali internega akta organa. Organ po prejemu pritožbe prosilke, izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom št. DH-1/2017 z dne 11. 1. 2017 odstopil v reševanje IP.IP je z dopisom št. 090-6/2017/2 z dne 12. 1. 2016 organ pozval, da se podrobneje opredeli do pritožbenih navedb prosilke in pojasni, na kakšen način so opredeljene naloge in delo mentorjev magistrskih nalog oz. v okviru katerih nalog profesorji to delo opravljajo.V dopisu št. 2/MH z dne 2. 2. 2017 je organ pojasnil, da ima Univerza v Mariboru 17 članic oz. fakultet in dve drugi članici. Za vse članice velja Splošni akt o organiziranosti in sistemizaciji univerze in članic, ki je dostopen na spletni strani Univerze. S tem aktom je določena organiziranost univerze, opis delovnih mest, ki so potrebna za izvajanje dejavnosti univerze in njenih članic, predvideno število delavcev za zasedbo posameznega delovnega mesta, postopku uvajanja in šifriranja novih in ukinjanja obstoječih delovnih mest. Organ je posredoval tudi povezavo, na kateri je dostopna makroorganizacijska in mikroorganizacijska shema, ki določa vsa sistemizirana delovna mesta za univerzo in njene članice. V sistemizaciji je prikazano vsako delovno mesto, ki vključuje vse podatke, ki so po zakonu in drugih predpisih in aktih univerze potrebni za oblikovanje delovnih mest. Opis del in nalog posameznega sistemiziranega delovnega mesta je sestavni del pogodbe o zaposlitvi, ki so na Univerzi v Mariboru tipske, saj vse članice uporabljajo enotni centralni kadrovski sistem. Iz sistemizacije delovnega mesta »visokošolski učitelj« in pogodbe o zaposlitvi za visokošolskega učitelja izhaja, da je v opisu del in nalog zapisano tudi, da »usmerja raziskovalno delo in študijske aktivnosti študentov, izvaja mentorstva študentom pri izdelavi diplomskih nalog, specializacij, magisterijev in doktoratov«. Organ pojasnjuje, da visokošolski učitelji v okviru te delovne naloge izvajajo mentorstva študentov pri izdelavi zaključnih nalog. Iz pogodb o zaposlitvi tudi izhaja, da visokošolski učitelji ne prejemajo dodatka za mentorstvo, kakor v pritožbi predvideva prosilka. Visokošolski učitelj mora za osnovno plačo v skladu z delovno zakonodajo opraviti 40 urni delovnik, v katerega se všteva pedagoško delo oz. neposredna in posredna pedagoška obveznost, osnovno raziskovalno delo in sodelovanje pri upravljanju. V skladu z Merili za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev Pravne fakultete Univerze v Mariboru (ki je dostopen na spletni strani Univerze v Mariboru), pedagoška obveznost med drugim obsega tudi vse oblike preverjanja znanja, diplome, mentorstvo. Izhajajoč iz navedenega, tudi v tem aktu niso podrobneje opredeljene naloge mentorja. Organ ponovno poudarja, da delovno mesto profesor mentor ne obstaja in da organ ne razpolaga z dokumentom opis del in nalog profesor mentor oz. z opisom del in nalog mentorja magistrskih nalog.Pritožba ni utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilka je vložila pritožbo v delu, v katerem je organ zavrnil dostop do opisa del in nalog mentorja magistrskih nalog, zato IP preostalih delov odločbe organa ni presojal.Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;2. organ mora z njo razpolagati;3. nahajati se mora v materializirani obliki.Glede na navedbe organa in prosilke v pritožbenem postopku IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da ne razpolaga z dokumentom, ki ga je zahtevala prosilka. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ z dokumentom opisa del in nalog mentorja magistrskih nalog razpolaga, vendar ga prosilki ne želi posredovati. Organ je namreč prosilki večkrat pojasnil, zakaj z dokumentom ne razpolaga, s katerimi dokumenti razpolaga in prosilki te dokumente posredoval tako v obliki fotokopij, kot tudi v obliki spletnih povezav na dokumente univerze. Organ je v pritožbenem postopku tudi izčrpno in natančno pojasnil način sistemizacije delovnih mest in kako je urejeno delo mentorjev zaključnih nalog, iz česar ne izhaja dvom v to, da organ z dokumenti, ki izkazujejo opis del in nalog mentorjev magistrskih nalog, dejansko razpolaga.Pritožbena navedba prosilke, da je v konkretni zadevi treba presojati tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, v konkretnem primeru ni relevantna. Navedena določba je namreč uporabna le v tistih primerih, ko dokument dejansko že obstaja, vendar vsebuje tudi osebne podatke javnih uslužbencev. V tem primeru bi bilo na že obstoječem dokumentu treba presojati, kateri osebni podatki javnih uslužbencev so v povezavi z njihovim delovnim razmerjem in kateri ne. V primeru, da bi dokument vseboval osebne podatke, ki bi bili v povezavi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, bi bilo te podatke (na sicer že obstoječem dokumentu) dovoljeno razkriti. Navedene določbe pa ni mogoče uporabiti na način, da bi bil organ dolžan takšen dokument šele ustvariti.Prav tako iz zahteve prosilke ne izhaja, da se želi seznaniti z opisom del in nalog posameznega, določenega visokošolskega učitelja, zaradi česar njene zahteve ni bilo mogoče razumeti na način, da jo zanima opis del in nalog konkretnega visokošolskega učitelja. IP zato ni presojal posamične pogodbe o zaposlitvi posamičnega visokošolskega učitelja. Organ je hkrati natančno pojasnil, da so pogodbe o zaposlitvi tipske narave in vsebujejo opis del in nalog na način, kot je razviden tudi iz sistemizacije delovnih mest, ki je javno dostopen. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ dokumenta, ki bi izkazoval opis del in nalog mentorja magistrskih nalog, nima. S tem tudi ni izpolnjen eden od ključnih elementov informacije javnega značaja, in sicer da gre za informacijo, s katero organ že razpolaga.Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato v skladu z načelom zakonitosti, IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Glede na to, da zahtevani dokument pri organu ne obstoji, IP ugotavlja, da pritožbi prosilke ni mogoče ugoditi, ker ji organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.V skladu z navedenim je IP ugotovil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilke pa neutemeljena, zato je pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,svetovalka Informacijskega pooblaščencaInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,Informacijska pooblaščenka