Prosilec - Vrhovno državno tožilstvo
+ -Številka: 090-4/2017
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je na organ naslovil zahtevo za dostop do policijskih poročil v posameznih kazenskih zadevah. Organ mu je omogočil delni dostop zaradi varstva osebnih podatkov. Prosilec se je zoper odločbo organa pritožil zaradi postopkovno pomanjkljivega odločanja ter neposredovanja zaprošene dokumentacije. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ni nedvoumno ugotovil obsega zahteve, saj poročila vsebujejo tudi priloge, ki pa jih organ prosilcu ni posredoval. IP je prosilca pozval, naj se izjasni, ali zahteva tudi priloge k posameznim policijskim poročilom. Ker je prosilec zahteval točno določene dokumente po opravilnih številkah, ob tem, ko je bil seznanjen, da dokumenti vsebujejo tudi priloge ter pozvan, da se izjasni, ali se zahteva in pritožba nanašata tudi na priloge, pa tega ni storil, je IP zaključil, da se tako zahteva kot pritožba nanašata zgolj na posamezna policijska poročila (brez prilog) in odločil, da je njegova pritožba zaradi neposredovanja zaprošene dokumentacije neutemeljena. Organ je namreč izkazal vročitev zahtevane dokumentacije.
ODLOČBA:Številka: 090-4/2017/3Datum: 10. 2. 2017Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) in drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 23. 12. 2016 zoper odločbo Vrhovnega državnega tožilstva, Trg OF 13, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. Tu-9-5/36/2016 (AL) z dne 19. 11. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbo prosilca z dne 23. 12. 2016 zoper odločbo Vrhovnega državnega tožilstva, št. Tu-9-5/36/2016 (AL) z dne 19. 11. 2016, se zavrne. 2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e vProsilec je 25. 10. 2016 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval vpogled, prepis oz. fotokopije določenih dokumentov v spisih, št. .... V nadaljevanju zahteve je prosilec pojasnil, da se zaprosilo nanaša na poročila, ki so jih na podlagi Zakona o kazenskem postopku posamezne policijske postaje na območju Policijske uprave Ljubljana posredovale Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani in navedel opravilne številke posameznih poročil.Organ je z odločbo, št. Tu-9-5/36/2016 (AL) z dne 19. 11. 2016, zahtevi prosilca delno ugodil, tako da mu je poslal kopije zahtevanih dokumentov, ki se nanašajo na policijska poročila v posameznih kazenskih zadevah Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, vendar je v njih prekril varovane osebne podatke. V delu zahteve, ki se je nanašala na vpogled v tožilske spise, je organ zahtevo na podlagi 20. člena ZDIJZ v zvezi s 181. členom Zakona o državnem tožilstvu posredoval pristojnemu organu, da odloči o vpogledu v spise.Prosilec se je 23. 12. 2016 zoper odločbo organa pritožil zaradi postopkovno pomanjkljivega odločanja ter neposredovanja zaprošene dokumentacije.Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. Tu-9-5/36/2016 z dne 6. 1. 2017, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. IP je z dopisom, št. 090-4/2017/2 z dne 18. 1. 2017, prosilca pozval, naj v roku osmih dni od prejema dopisa poda pojasnilo k pritožbeni navedbi o neposredovanju zaprošene dokumentacije in se točno opredeli, katera zaprošena dokumentacija mu ni bila posredovana. Prosilec na poziv IP ni odgovoril.Pritožba ni utemeljena.IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.Iz pritožbe je razvidno, da prosilec izpodbija odločbo organa, ker mu ta ni posredoval zaprošenih dokumentov, št. …. Ker iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ zahtevi prosilca za posredovanje kopij poročil, ki so jih posamezne policijske postaje na območju Policijske uprave Ljubljana posredovale Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani, delno ugodil, in sicer tako da mu je posredoval kopije zahtevanih dokumentov s prekritimi varovanimi osebnimi podatki, je IP v pritožbenem postopku ugotavljal, ali je organ prosilcu posredoval vso zahtevano in razpoložljivo dokumentacijo.Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.Iz spisa predmetne zadeve izhaja, da je organ izpodbijano odločbo skupaj s prilogami petih policijskih poročil, ki jih je zahteval prosilec, prosilcu vročil 8. 12. 2016 (vročitev izkazana s povratnico). V dopisu ob odstopu pritožbe je organ poudaril, da je prosilec izrecno zahteval le poročila Policijskih postaj in ne njihovih prilog, ki jih je šteti za samostojne dokumente (npr. ovadbe prosilca zoper več oseb, vabila na zaslišanje, itd.). Prosilec je z zahtevo z dne 25. 10. 2016 navedel, da se zaprosilo nanaša na poročila, št. …, in s tem izpolnil pogoj iz 1. točke drugega odstavka 17. člena ZDIJZ, ki določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti. To pa še ne pomeni, da s tako postavljeno zahtevo prosilec ne želi dostopa do prilog k posameznim dokumentom, saj morajo skladno z navedeno določbo ZDIJZ biti želene informacije opisane tako natančno, da organ zahtevek lahko obravnava, ni pa potrebno, da so opredeljene do potankosti. Čeprav je prosilec seznanjen z opravilnimi številkami posameznih dokumentov, to še ne pomeni, da je seznanjen tudi z dejstvom, da posamezni zahtevani dokumenti vsebujejo tudi priloge. Iz drugega odstavka 18. člena ZDIJZ izhaja dolžnost uradne osebe, da prosilcu nudi ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve. Ta pomoč pa se v povezavi z določbo 7. člena ZUP (načelo varstva pravic stranke in varstva javnih koristi), iz katere jasno izhaja, da morajo organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice, razteza tudi na pomoč v celotnem postopku. Organi naj bi jo nudili ne le pri nejasnih ali nepopolnih zahtevah, ampak tudi v primeru, kot je ta, saj organ ne more samoumevno zaključiti, da prosilec ni zahteval tudi prilog, ker le-teh ni izrecno zahteval. Iz prosilčeve zahteve (niti iz izpodbijane odločbe) se ne da nedvoumno ugotoviti obsega zahteve, zato je IP skladno s splošnim načelom varstva pravic strank v upravnem postopku, po katerem mora organ med drugim skrbeti, da nevednost in neukost stranke nista v škodo njenih pravic (četrti odstavek 7. člena ZUP), na prosilca naslovil poziv, naj poda pojasnilo k pritožbeni navedbi o neposredovanju zaprošene dokumentacije in se točno opredeli, katera zaprošena dokumentacija mu ni bila posredovana. Prosilec je imel torej možnost, da se izjasni ali zahteva zgolj poročila ali tudi priloge k poročilom. Prosilec, ki je bil najkasneje z vročitvijo zahtevanih dokumentov seznanjen, da imajo le-ta tudi priloge, in bi lahko že v pritožbi zoper izpodbijano odločbo natančneje zapisal, katere zaprošene dokumentacije mu organ ni posredoval, pa bi mu jo moral (npr. priloge k posameznim dokumentom), na poziv IP ni odgovoril. Ker je prosilec zahteval točno določene dokumente po opravilnih številkah, ob tem, ko je bil seznanjen, da dokumenti vsebujejo tudi priloge ter pozvan, da se izjasni, ali se zahteva in pritožba nanašata tudi na priloge, pa tega ni storil, je IP zaključil, da se tako zahteva kot pritožba nanašata zgolj na posamezna policijska poročila (brez prilog) in odločil, da je njegova pritožba zaradi neposredovanja zaprošene dokumentacije neutemeljena. Organ je namreč izkazal vročitev zahtevane dokumentacije.IP je zaključil, da je odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena, zato je pritožbo prosilca na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP zavrnil kot neutemeljeno.Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. Postopek vodila:Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,asistentka svetovalca pri IPMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,Informacijska pooblaščenka