Prosilec - Ministrstvo za infrastrukturo
+ -Številka: 090-293/2016
Kategorije: Ali dokument obstaja, Kršitev postopka
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval vse začetne pobude, na podlagi katerih so nastali dokumenti povezani s spremembo Zakona o cestah, vključno z mednarodno obvezo Republike Slovenije do Republike Avstrije, kjer se zahteva sprejem 3.a in ostalih členov Zakona o cestah. Organ je zahtevo prosilca z odločbo zavrnil, vendar le v delu, ki se nanaša na začetne pobude, ni pa se v nobenem delu opredelil do zahtevane mednarodne obveze. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je s tem, ko organ v izpodbijani odločbi ni obravnaval vseh zahtevkov, prišlo do bistvene kršitve pravil postopka. Omenjeno pomanjkljivost je IP v pritožbenem postopku sam odpravil, izvedel ugotovitveni postopek in ugotovil, da organ z zahtevnim dokumentom ne razpolaga. Prav tako je IP ugotovil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi začetnimi pobudami. IP je zato pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
ODLOČBA:Številka: 090-293/2016/5Datum: 10. 2. 2017Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nad. IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, 117/06–ZDavP-2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/14-ZDIJZ-D, 19/15–odl. US in 102/15-ZDIJZ-E; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena in 1. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi … (v nad. prosilec), zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-9/2016/2-00611146 z dne 28. 11. 2016, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjoO D L O Č B O
- Pritožba prosilca zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo, št. 090-9/2016/2-00611146 z dne 28. 11. 2016, se zavrne.
- V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.V pritožbenem postopku je IP uvodoma ugotovil, da organ pred izdajo izpodbijane odločbe ni popolno ugotovil vseh dejstev, v postopku pa je posledično prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka. Organ se v izpodbijani odločbi namreč ni opredelil do vseh zahtevkov prosilca, in sicer do mednarodne obveze Republike Slovenije do Republike Avstrije, kjer se zahteva sprejem 3.a in ostalih členov Zakona o cestah. Ker organ ni obravnaval vseh zahtevkov in se do njih opredelil oz. sploh ni jasno, kaj je organ v tem delu naredil, se odločbe v tem delu ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve pravil postopka na prvi stopnji (7. točka 2. odstavka 237. člena ZUP). Takšna odločba organa je tudi v nasprotju s 1. odstavkom 213. člena ZUP, ki določa, da mora organ v izreku odločbe odločiti o vseh zahtevkih stranke. V pritožbenem postopku je IP, na podlagi 1. odstavka 251. člena ZUP, odpravil omenjeno pomanjkljivost, sam izvedel ugotovitveni postopek ter ugotovil, da organ z mednarodno obvezo Republike Slovenije do Republike Avstrije, kjer se zahteva sprejem 3.a in ostalih členov Zakona o cestah, ne razpolaga. Glede na pojasnila organa v dopisu št. 090-9/2016/11-00611146 z dne 9. 1. 2016 in v elektronskem sporočilu z dne 18. 1. 2017 IP ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z zahtevanim dokumentom, vendar ga prosilcu ne želi posredovati. Prav tako prosilec ni izkazal oz. navedel nobenih dejstev, ki bi kazali na to, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga, vendar ga prosilcu ne želi posredovati. Ker naj bi z zahtevanim dokumentom razpolagalo Ministrstvo za zunanje zadeve IP prosilcu v tem delu svetuje, da se, za pridobitev predmetnega dokumenta, z novo zahtevo obrne na navedeno ministrstvo. V tem delu IP dodatno še pojasnjuje, da organ v okviru določb ZDIJZ ni dolžan od drugih organov, ki morebiti razpolagajo z zahtevano informacijo, npr. od Ministrstva za zunanje zadeve, pridobivati informacij/dokumentov, ki jih prosilec želi od njega, v konkretnem primeru npr. zahtevano mednarodno obvezo, zato, da bi zadostil zahtevi prosilca. ZDIJZ namreč jasno določa, da je posamezni organ dolžan omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij, ni pa dolžan ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov. Organ je tako dolžan presojati zahtevo prosilca le v okviru svojih pristojnosti oz. v okviru dokumentov, s katerimi razpolaga sam.Glede zahteve prosilca, ki se nanaša na začetne pobude za spremembo členov Zakona o cestah, je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilca, z izpodbijano odločbo, v tem delu zavrnil zaradi neobstoja zahtevanih dokumentov. Kot je pojasnil organ v dopisu št. 090-9/2016/11-00611146 z dne 9. 1. 2016, je bil predlog zakona pripravljen na podlagi sestanka, na katerem ni bilo zabeležke, kar tudi ni formalna obveznost. Prav tako tudi ni obvezna pisna pobuda za pripravo zakona. Organ lahko prične s pripravo predpisa tudi na lastno pobudo, če ugotovi, da je to najboljša možna rešitev, kot je bilo to tudi v konkretnem primeru. Navedeno tako kaže na to, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, prav tako pa prosilec tudi v tem delu ni izkazal oz. navedel nobenih dejstev, ki bi kazali na to, da organ z zahtevanimi dokumenti dejansko razpolaga, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Pri tem IP izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. IP namreč organ, ki je na podlagi 1. odstavka 2. člena ZInfP pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da dokumenti, ki so predmet pritožbenega postopka, pri organu ne obstajajo, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ. Na tej podlagi je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena in 1. odstavka 251. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper odločbo 090-9/2016/2-00611146 z dne 28. 11. 2016, kot neutemeljeno zavrnil. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010 - UPB5 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Tanja Švab, dipl.upr.ved.,raziskovalka IPInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka