Prosilec - Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
+ -Številka: 090-289/2016
Kategorije: Proaktivna objava informacij
POVZETEK:Prosilec je na podlagi ZDIJZ prosil za posredovanje informacij, iz katerih izhajajo odgovori na vprašanja v zvezi s potrjevanjem sporazuma CETA med EU in Kanado. V zavrnilni odločbi je organ navedel, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, zato tudi niso objavljene na spletni strani. IP je na ogledu in camera ugotovil, da so vsi dokumenti, iz katerih so razvidni odgovori na zastavljena vprašanja, objavljeni na svetovnem spletu. Pritožbi prosilca je zato ugodil in ga, v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ, napotil na ustrezne spletne strani.
ODLOČBA:Številka: 090-289/2016/6Datum: 10. 2. 2017Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 27. 11. 2016 zoper odločbo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-57/2016-3, z dne 23. 11. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo O D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 27. 11. 2016 se ugodi in se odločba Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo št. 090-57/2016-3, z dne 23. 11. 2016 odpravi ter se prosilcu v zvezi z njegovimi vprašanji posreduje napotila na naslednje spletne strani:1. odgovor na vprašanje »Ali drži, da so pogajanja med Kanado in EU do leta 2014 potekala tajno in javnost s tem sporazumom ni bila seznanjena?« se nahaja na spletni strani: http://ec.europa.eu/trade/policy/in-focus/ceta/;2. odgovor na vprašanje »Ali je osnutek sporazuma javno dostopen in če ne, zakaj ne?« se nahaja na spletni strani: http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-5368-2016-REV-2/sl/pdf; 3. odgovor na vprašanje »Kakšne so projekcije v primeru sprejetja sporazuma za EU in Slovenijo na področjih:- kolikšen bo vpliv na BDP?« se nahaja na spletnih straneh: http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2016/CETA_studija.pdf (strani 30 in 37) in http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2011/september/tradoc_148201.pdf (stran 43);- vpliv na zaposlovanje (bo sporazum prispeval k večjemu zaposlovanju in za koliko, ali bo generiral nezaposlene)?« se nahaja na spletnih straneh: http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2016/CETA_studija.pdf (stran 46) in http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2011/september/tradoc_148201.pdf (strani 15, 18, 19, 47, 49, 57, 64, 65, 71, 75, 78, 80, 81, 82, 83, 99, 127, 129, 132, 133, 151, 164, 172, 186, 187, 195, 196, 221, 222, 223, 242, 253, 294, 333, 385, 397, 408, 443);- za koliko se bo povečal obseg trgovinske menjave med deležniki v evrih?« se nahaja na spletni strani: http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2016/CETA_studija.pdf (stran 39) in http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2011/september/tradoc_148201.pdf (strani 44 in 45);4. odgovor na vprašanje »Zakaj se k sporazumu sprejema dodatna izjava in kakšna je na kratko vsebina te izjave?« se nahaja na spletnih straneh: http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/Zakonodaja_in_dokumenti/knjiznica/DKPMP.pdf (31. člen Dunajske konvencije) in https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/zadeveEvropskeUnijeUnid?unid=79DC1E39F2DD2D71C125804B0042A7C8 (strani 14, 15 in 16);5. odgovor na vprašanje »Kakšna je pravna veljavnost dodatne izjave za določila sporazuma (ali je na kakršenkoli način nadrejena določilom sporazuma ali so določila izrecno veljavna kljub izjavi)?« se nahaja na spletni strani: http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2016/CETA_-_q_a.pdf (stran 3);6. odgovor na vprašanje »Ali sporazum CETA dopušča tožbe posameznih držav s strani multinacionalk zaradi škod, ki bi jih le-te utrpele zaradi dejanj teh držav?« se nahaja na spletni strani: https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/zadeveEvropskeUnijeUnid?unid=79DC1E39F2DD2D71C125804B0042A7C8 (stran 10);7. odgovor na vprašanje »Zakaj se sporazum sprejema samo v državnem zboru in ne recimo na referendumu?« se nahaja na spletni strani: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1611 (četrti odstavek 75. člena);8. odgovor na vprašanje »Ali so poslanci Državnega zbora seznanjeni z vsebino sporazuma v celoti?« se nahaja na spletni strani: https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/zadeveEvropskeUnijeUnid?unid=79DC1E39F2DD2D71C125804B0042A7C8.2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je dne 24. 10. 2016 na Vlado RS vložil zahtevo, ki je bila dne 25. 10. 2016 odstopljena organu. Prosilec je navedel, da skladno z ZDIJZ prosi za posredovanje informacij, iz katerih izhajajo odgovori na naslednja vprašanja, v zvezi s potrjevanjem sporazuma CETA med EU in Kanado:- ali drži, da so pogajanja med Kanado in EU do leta 2014 potekala tajno in javnost s tem sporazumom ni bila seznanjena?- ali je osnutek sporazuma javno dostopen in če ne, zakaj ne?- kakšne so projekcije v primeru sprejetja sporazuma za EU in Slovenijo na področjih:- kolikšen bo vpliv na BDP?- vpliv na zaposlovanje (bo sporazum prispeval k večjemu zaposlovanju in za koliko, ali bo generiral nezaposlene)?- za koliko se bo povečal obseg trgovinske menjave med deležniki v evrih?- zakaj se k sporazumu sprejema dodatna izjava in kakšna je na kratko vsebina te izjave?- kakšna je pravna veljavnost dodatne izjave za določila sporazuma (ali je na kakršenkoli način nadrejena določilom sporazuma ali so določila izrecno veljavna kljub izjavi)?- ali sporazum CETA dopušča tožbe posameznih držav s strani multinacionalk zaradi škod, ki bi jih le-te utrpele zaradi dejanj teh držav?- zakaj se sporazum sprejema samo v državnem zboru in ne recimo na referendumu?- ali so poslanci Državnega zbora seznanjeni z vsebino sporazuma v celoti?Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 090-57/2016-3, z dne 23. 11. 2016, v kateri je povzel prvi odstavek 4. člena ZDIJZ in navedel, da z zahtevanimi informacijami v zvezi s potrjevanjem sporazuma CETA med Kanado in EU ne razpolaga, zato le-te tudi niso objavljene na spletni strani organa. Ker organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga in ker se informacije ne nahajajo v materializirani obliki, ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Organ je zato zavrnil zahtevo prosilca.Dne 27. 11. 2016 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo št. 090-57/2016-3, z dne 23. 11. 2016, v kateri IP sprašuje, ali je zavrnitev upravičena glede na dejstvo, da so se njegova vprašanja večinoma nanašala na ozadje sprejemanja sporazuma in skoraj nič na vsebino. Prosilca zanima, ali je organ dolžan odgovoriti na vprašanja kljub morebitnemu dejstvu, da dokumenta nima.Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba, ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-57/2016-6, z dne 7. 12. 2016, ki ga je IP prejel dne 21. 12. 2016, poslal IP.IP je dne 12. 1. 2017 z namenom razjasnitve dejanskega stanja pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP.Pritožba je utemeljena.IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.Organ je zavrnil dostop do zahtevane dokumentacije z obrazložitvijo, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, zato le-te tudi niso objavljene na spletni strani organa. Prosilec v pritožbi dvomi v upravičenost takšne odločitve, zato je bilo treba v pritožbenem postopku ugotoviti, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami javnega značaja.Iz definicije informacije javnega značaja je (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ) izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati in3. nahajati se mora v materializirani obliki.Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.Zahteva in pritožba prosilca temeljita na nerazumevanju sistema dostopa do informacij javnega značaja, kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Prosilec namreč ni zahteval dokumentov, ki obstajajo v materializirani obliki, temveč odgovore na vprašanja. V skladu z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP) je treba v primeru, ko prosilec zaradi napačnega razumevanja sistema dostopa do informacij javnega značaja organu postavlja vprašanja, vendar iz preostale vsebine njegove vloge izhaja, da želi pridobiti informacije javnega značaja, rešiti ključno vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, iz katerih bi bili razvidni odgovori na zastavljena vprašanja. Smiselno enako stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. III U 339/2012-17, z dne 7. 3. 2013. V konkretnem primeru je prosilec na začetku zahteve navedel, da »skladno z ZDIJZ prosi«, zato je IP presodil, da je treba rešiti zgoraj omenjeno vprašanje.Iz pojasnil organa na ogledu in camera za vsako vprašanje prosilca v zvezi s potrjevanjem sporazuma CETA med EU in Kanado (v nadaljevanju Sporazum CETA) izhaja sledeče:1. Ali drži, da so pogajanja med Kanado in EU do leta 2014 potekala tajno in javnost s tem sporazumom ni bila seznanjena?Organ je pojasnil, da so pogajanja med Kanado in EU potekala v skladu z običajnim postopkom pogajanj v EU. Države članice EU so podelile mandat Evropski komisiji za pogajanje za sporazum, nato pa so bile v pogajanja vključene preko sestankov Odbora za trgovinsko politiko v različnih sestavah. V pregled so dobivale delovna besedila sporazuma in nanje podajale pripombe. Informacija o pogajanjih je bila javno objavljena na spletnih straneh Evropske komisije in v Sloveniji na spletni strani organa. Organ je kot nosilni organ koordiniral obravnavo sporazuma v Sloveniji in v pregled vključeval vse resorje razen MORS. Potekala so tudi usklajevanja z Gospodarsko zbornico Slovenije, kot predstavnikom gospodarstva, nevladnimi organizacijami, sindikati. Ko so bila pogajanja zaključena v letu 2014, je bil osnutek besedila objavljen na spletni strani Evropske komisije, kjer je bil na voljo vsej javnosti. Evropska komisija je glede na očitke javnosti, da pogajanja niso transparentna, vse relevantne informacije objavljala na spletni strani DG Trgovina, na naslovu: http://ec.europa.eu/trade/policy/in-focus/ceta/. IP je ugotovil, da iz pojasnila organa izhaja, da je odgovor na vprašanje negativen, dokument, ki to izkazuje, pa je zgoraj navedena spletna stran Evropske komisije, ki je bila po navedbah organa vzpostavljena ravno z namenom seznanjanja javnosti o pogajanjih med Kanado in EU v zvezi s Sporazumom CETA. IP na tem mestu pojasnjuje, da peti odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Da se v takšnem primeru obveznost organa nanaša le na posredovanje napotila, ne pa tudi dokumentov, je potrdilo že Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 1429/2011-20, z dne 6. 6. 2012. Na podlagi navedenega je IP pritožbi prosilca v tem delu ugodil na način, da je prosilca, v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ, napotil na spletno stran Evropske komisije: http://ec.europa.eu/trade/policy/in-focus/ceta/. V arhivu novic na tej spletni strani (http://trade.ec.europa.eu/doclib/press/index.cfm?action=section§ionid=118) se prosilec lahko seznani, o čem konkretno je bila javnost seznanjena do leta 2014.2. Ali je osnutek sporazuma javno dostopen in če ne, zakaj ne?Organ je pojasnil, da je Sporazum CETA v slovenskem jeziku objavljen na spletni strani: http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-5368-2016-REV-2/sl/pdf. IP je zato pritožbi v tem delu ugodil in prosilca, v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ, napotil na navedeno spletno stran.3. Kakšne so projekcije v primeru sprejetja sporazuma za EU in Slovenijo na področjih:3.1. Kolikšen bo vpliv na BDP?Organ je pojasnil, da se odgovor na to vprašanje v zvezi z vplivi na Slovenijo nahaja v študiji z naslovom »Vpliv Comprehensive economic and trade agreement (CETA) na slovensko gospodarstvo« (v nadaljevanju Študija), ki jo je pripravil Center Poslovne Odličnosti in se nahaja na spletni strani: http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2016/CETA_studija.pdf. Na strani 37 v Študiji je navedeno, da naj bi bil učinek CETA sporazuma na slovensko gospodarstvo skromen in sicer naj bi simuliran kumulativni učinek na rast BDP znašal približno eno stotinko odstotka (0,01 %). Iz pojasnil organa izhaja, da se odgovor na to vprašanje v zvezi z vplivi na EU nahaja v Študiji, in sicer v tabeli na strani 30, in tudi v študiji učinkov, ki jo je naročila Evropska komisija, z naslovom »A Trade SIA Relating to the Negotiation od a Comprehensive Economic and Trade Agreement (CETA) Between the EU and Canada« v poglavju z naslovom »Sustainability Impact Assesment« (v nadaljevanju Študija EU) na strani 43 (http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2011/september/tradoc_148201.pdf). IP je pritožbi v tem delu se ugodil in prosilca, v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ, napotil na navedeni spletni strani.3.2. Vpliv na zaposlovanje (bo sporazum prispeval k večjemu zaposlovanju in za koliko, ali bo generiral nezaposlene)?Organ je pojasnil, da se odgovor na to vprašanje v zvezi z vplivi na Slovenijo nahaja na strani 46 v Študiji (http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2016/CETA_studija.pdf), kjer je navedeno, da naj bi v obdobju 10 let utegnilo priti do izgube petih delovnih mest.Iz pojasnil organa izhaja, da se odgovor na to vprašanje v zvezi z vplivi na EU nahaja v Študiji EU (http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2011/september/tradoc_148201.pdf), ki podaja informacijo o vplivu na zaposlovanje v EU razdrobljeno po posameznih sektorjih. Informacije o zaposlovanju so na straneh: 15, 18, 19, 47, 49, 57, 64, 65, 71, 75, 78, 80, 81, 82, 83, 99, 127, 129, 132, 133, 151, 164, 172, 186, 187, 195, 196, 221, 222, 223, 242, 253, 294, 333, 385, 397, 408, 443.IP je pritožbi v tem delu se ugodil in prosilca, v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ, napotil na navedeni spletni strani.3.3. Za koliko se bo povečal obseg trgovinske menjave med deležniki v evrih?Organ je pojasnil, da je na strani 39 v Študiji (http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2016/CETA_studija.pdf) navedeno, da bi bilateralna trgovina med Slovenijo in Kanado v primeru uveljavitve sporazuma CETA porasla za 11,8 do 12,7% na izvozni oziroma za 12,9 do 13,7% na uvozni strani.Iz pojasnil organa izhaja, da se odgovor na to vprašanje v zvezi z vplivi na EU nahaja v Študiji, in sicer v tabeli na strani 30, in tudi v Študiji EU (http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2011/september/tradoc_148201.pdf) na straneh 44 in 45.IP je pritožbi v tem delu se ugodil in prosilca, v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ, napotil na navedeni spletni strani.4. Zakaj se k sporazumu sprejema dodatna izjava in kakšna je na kratko vsebina te izjave?Organ je pojasnil, da so izjave ob podpisu sporazuma ustaljena praksa, in da 31. člen Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb določa, da ob sklepanju sporazuma države lahko sprejmejo tudi izjave, ki imajo pravno zavezujoč učinek. Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb se nahaja na spletni strani: http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/Zakonodaja_in_dokumenti/knjiznica/DKPMP.pdf V primeru CETA je bil poleg izjav Evropske komisije, Sveta EU in držav članic EU sprejet tudi Skupni interpretativni instrument, ki dodatno in na poljuden, vendar pravno zavezujoč način pojasnjuje posamezne določbe sporazuma CETA, ki so bile vsebinsko odprte za posamezne države članice. Instrument ne spreminja vsebine sporazuma. Kratka vsebina Skupnega interpretativnega instrumenta je objavljena na straneh 14, 15 in 16 v dokumentu z naslovom »Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga za sklep Sveta o podpisu, v imenu Evropske unije, celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani, do Predloga sklepa Sveta o začasni uporabi celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani in Predloga sklepa Sveta o sklenitvi celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani« (v nadaljevanju Predlog stališča RS). Dokument se nahaja na spletni strani: https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/zadeveEvropskeUnijeUnid?unid=79DC1E39F2DD2D71C125804B0042A7C8. IP je pritožbi v tem delu ugodil in prosilca, v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ, napotil na navedeni spletni strani.5. Kakšna je pravna veljavnost dodatne izjave za določila sporazuma (ali je na kakršenkoli način nadrejena določilom sporazuma ali so določila izrecno veljavna kljub izjavi)?Organ je pojasnil, da ima Skupni interpretativni instrument v skladu z Dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb pravno zavezujoč učinek glede razlage sporazuma. Odgovor na to vprašanje se nahaja na 3. strani v dokumentu, ki je objavljen na spletni strani: http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2016/CETA_-_q_a.pdf. IP je pritožbi v tem delu ugodil in prosilca, v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ, napotil na navedeno spletno stran.6. Ali sporazum CETA dopušča tožbe posameznih držav s strani multinacionalk zaradi škod, ki bi jih le-te utrpele zaradi dejanj teh držav?Organ je pojasnil, da Sporazum CETA vsebuje mehanizem reševanja investicijskih sporov, ki pa ni predmet začasne uporabe, zato se ne bo uporabljal, dokler Sporazuma CETA ne potrdijo Evropski parlament, vsi nacionalni parlamenti EU in Kanade. V primeru dokončne potrditve sporazuma pa bodo evropska in kanadska podjetja lahko sprožila spor pred bilateralnim investicijskim sodiščem iz razlogov, ki so izrecno navedeni v sporazumu (v primeru odrekanja sodnega varstva, temeljne kršitve predpisanega postopka, očitne arbitrarnosti oz. ciljno usmerjene diskriminacije). Dogovorjeno je bilo (Skupni interpretativni instrument, Skupna izjava Evropske komisije in Sveta EU), da bo sistem reševanja investicijskih sporov predmet reforme, še preden se bo začel uporabljati. Odgovor na vprašanje prosilca se nahaja na strani 10 v Predlogu stališča RS, na spletni strani: https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/zadeveEvropskeUnijeUnid?unid=79DC1E39F2DD2D71C125804B0042A7C8. Sicer pa je to navedeno v 8. poglavju CETA sporazuma. IP je pritožbi v tem delu ugodil in prosilca, v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ, napotil na navedeno spletno stran. 7. Zakaj se sporazum sprejema samo v Državnem zboru in ne recimo na referendumu?Organ je pojasnil, da sprejemanje Sporazuma CETA poteka skladno z zakonodajnim okvirjem RS. V RS mednarodne pogodbe ratificira Državni zbor z zakonom na podlagi četrtega odstavka 75. člena Zakona o zunanjih zadevah (Ur. l. RS, št. 113/03 – uradno prečiščeno besedilo, 20/06 – ZNOMCMO, 76/08, 108/09, 80/10 – ZUTD in 31/15), ki je objavljen na spletni strani: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1611. IP je pritožbi v tem delu ugodil in prosilca, v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ, napotil na navedeno spletno stran.8. Ali so poslanci Državnega zbora seznanjeni z vsebino sporazuma v celoti?Organ je pojasnil, da imajo poslanci vedno dostop do vseh gradiv v zvezi s Sporazumom CETA preko njihovega informacijskega portala. Sicer pa so bili poslanci še posebej seznanjeni z vsebino Sporazuma CETA na 38. nujni seji Odbora za zadeve EU in 37. nujni seji Odbora za gospodarstvo dne 17. 10. 2016. Gradivo za navedeni seji je Predlog stališča RS, objavljen na spletni strani: https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/zadeveEvropskeUnijeUnid?unid=79DC1E39F2DD2D71C125804B0042A7C8. IP je pritožbi v tem delu ugodil in prosilca, v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ, napotil na navedeno spletno stran.Iz vsega navedenega izhaja, da je organ pred izdajo izpodbijane odločbe nepopolno ugotovil dejstva, zato je IP na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,svetovalka IPInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka