Prosilec - CSD Domžale
+ -Številka: 090-286/2016
Kategorije: Kršitev materialnega prava
POVZETEK:Prosilec je zahteval dostop (vpogled in prepis pri organu) do dokumentov v zvezi z zaposlitvijo javne uslužbenke. Organ je zahtevi prosilca ugodil in prosilcu po pošti posredoval fotokopije zahtevanih dokumentov za zaposleno delavko. Prosilec je zoper odobreno obliko seznanitve z zahtevanimi informacijami vložil pritožbo. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da si je prosilec v konkretnem primeru izbral vpogled in organ ni imel nobene zakonske podlage, da bi o njegovi zahtevi glede načina seznanitve ravnal drugače. IP je odločil, da je organ dolžan prosilcu omogočiti seznanitev z zahtevanimi informacijami, na način kot je bil zahtevan (vpogled in prepis pri organu).ODLOČBA: Številka: 090-286/2016/5Datum: 18. 1. 2017Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 16. 12. 2016, zoper odločitev Centra za socialno delo Domžale, Masljeva ulica 3, 1230 Domžale (v nadaljnjem besedilu organ) z dne 12. 12. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 16. 12. 2016 zoper odločitev Centra za socialno delo Domžale z dne 12. 12. 2016 se ugodi. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled in prepis dokumentov, ki jih je organ posredoval prosilcu v prilogi dopisa 090-4/2016/7 (1) z dne 12. 12. 2016.2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je 4. 11. 2016 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval dostop (vpogled in prepis pri organu) do naslednjih dokumentov:- razpisa za prosto delovno mesto, ki ga zaseda …, in podatek, v katerem uradnem listu je bil objavljen (datum, številka),- sistemizacije delovnega mesta, ki ga zaseda …,- prijave … za prosto delovno mesto, ki ga zaseda,- vseh dokazil, da izpolnjuje pogoje za dodeljeno delovno mesto (spričevala in ostala dokazila, ki jih zahteva sistemizacija delovnega mesta).Po pozivu IP zaradi molka organa je organ 12. 12. 2016 z dopisom, št. 090-4/2016/7 (1), prosilcu po pošti posredoval fotokopije zahtevanih dokumentov za zaposleno delavko …, in sicer:- razpis za prosto delovno mesto z dne 15.06.2006, objavljen na Zavodu RS za zaposlovanje;- sistemizacijo delovnega mesta, katerega zaposlena zaseda – strokovni delavec za področje (eno ali več), šifra F017015;- prijavo zaposlene delavke na prosto delovno mesto iz leta 2006;- dokazila o izpolnjevanju pogojev za zasedbo navedenega delovnega mesta (potrdilo Fakultete za upravo, potrdilo Socialne zbornice Slovenije ter fotokopijo potrdila o diplomiranju na FSD).Prosilec je zoper ravnanje organa pravočasno vložil pritožbo, ker informacije javnega značaja ni prejel v obliki, kot jo je zahteval. V pritožbi z dne 16. 12. 2016 je navedel, da se želi z zahtevanimi informacijami seznaniti na način, kakor je zahteval, to je z vpogledom in prepisom pri organu.Organ svoje odločitve po prejemu pritožbe ni spremenil, zato je pritožbo s prilogami, na podlagi 27. člena ZDIJZ, z dopisom, št. 090-4/2016-1 z dne 21. 12. 2016, poslal v odločanje IP. Zahtevana dokumentacija ni bila priložena, zato je IP 4. 1. 2017 na organ naslovil poziv za dostavo zahtevane dokumentacije, da bi lahko odločil o pritožbi. Organ je 10. 1. 2017 posredoval zahtevano dokumentacijo.Pritožba je utemeljena.IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.Iz pritožbe jasno izhaja, da prosilec ravnanje organa z dne 12. 12. 2016 izpodbija le v delu, ki se nanaša na način oz. obliko posredovanja zahtevanih informacij. Zato je bila predmet tega pritožbenega postopka presoja, ali je organ sledil zahtevi prosilca in mu pravilno in utemeljeno, kot način seznanitev z zahtevano informacijo, posredoval fotokopije zahtevanih dokumentov.Drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Po drugem odstavku 17. člena ZDIJZ mora prosilec v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Glede na navedene določbe organ nima pravice odreči prosilcu pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo, razen, kadar tako določa zakon (npr. drugi odstavek 25. člena ZDIJZ). V skladu z drugim odstavkom 27. člena ZDIJZ ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZDIJZ.Zahteva prosilca z dne 4. 11. 2016, ki jo je organ prejel 7. 11. 2016, je bila glede oblike oz. načina seznanitve nedvoumna, saj je prosilec izrecno navedel, da naj mu zahtevane informacije organ zagotovi v naslednji obliki »vpogled pri organu, prepis pri organu«. Po izrecni določbi prvega odstavka 133. člena ZUP lahko zgolj stranka (v postopku po ZDIJZ je to prosilec) do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek. Ker prosilec v času odločanja na prvi stopnji svoje zahteve ni spremenil, je organ vezan na zahtevek prosilca, o katerem je dolžan odločiti. Da je osnovna dolžnost, ki jo ZDIJZ nalaga zavezancem, posredovanje informacij javnega značaja prosilcem na podlagi njihove zahteve, izhaja tako iz ZDIJZ[1] kot Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljnjem besedilu Uredba). Glede na 17. člen ZDIJZ ter 16. in 17. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16) niti organ niti IP kot pritožbeni organ nimata možnosti spremeniti oblike, v kateri bo prosilcu omogočen dostop do zahtevane informacije javnega značaja. Da organ niti IP ne moreta samovoljno spreminjati zahtevka prosilca, je tudi stališče Upravnega sodišča RS, ki ga je izrazilo v sodbi, št. I U 1915/2011-14 z dne 13. 3. 2013. Upravno sodišče je navedlo, da sta »skladno z določili 2. točke drugega odstavka 17. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 133. člena ZUP tako upravni organ prve stopnje kot drugostopni organ v pritožbenem postopku v celoti vezana na zahtevek stranke in sta zgolj v tem okviru tudi dolžna odločiti«. Kot je še navedlo sodišče »bi nasprotno pomenilo odločanje organa brez zahtevka stranke in kot tako predstavljalo ničnostni razlog po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, pri katerem gre za eno izmed najtežjih nezakonitosti, saj je institut ničnosti odločbe zakonodajalec opredelil kot časovno neomejeno izredno pravno sredstvo, katerega namen je odstraniti obstoječe odločbe in sklepe, če je bilo z njimi odločeno o vsebinskih vprašanjih, ki vsebujejo najtežje nezakonitosti«.Glede na navedeno je IP zaključil, da je organ v obravnavani zadevi odločal izven okvira zahteve prosilca, na katero je v postopku v celoti vezan, zato je pritožbi prosilca ugodil. Ker je IP ugotovil, da si je prosilec v konkretnem primeru izbral vpogled in organ ni imel nobene zakonske podlage, da bi o njegovi zahtevi glede načina seznanitve odločil drugače, je izpodbijano odločbo, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu omogočiti seznanitev z zahtevanimi informacijami, na način kot je bil zahtevan (vpogled in prepis pri organu).Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. Postopek vodila:Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,asistentka svetovalca pri IPMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,Informacijska pooblaščenka
[1] Ureditvi postopka z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja je namenjeno celotno četrto poglavje v zakonu (členi 12 – 27.a ZDIJZ).