Prosilec - Ministrstvo za infrastrukturo
+ -Številka: 090-285/2016
Kategorije: Dokument v izdelavi, Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK:Prosilka je na organ naslovila zahtevo za posredovanje dokumentacije, povezane s pobudo organa za izvedbo rekonstrukcije regionalne ceste R3-653/1364 Hrib – Podplanina, projektne naloge, ki jo je izdelalo podjetje Giri d.o.o. ureditev regionalne ceste R3-653/1364 Hrib – Podplanina, dokumentacije, ki jo je organ posredoval podjetju Giri d.o.o. kot usmeritev. Organ je zahtevo zavrnil. Prosilka se je dne zoper odločbo pritožila. Organ po prejemu pritožbe prosilke odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je odstopil v reševanje IP. IP je v ugotovitvenem postopku ugotovil, da organ razpolaga s projektno nalogo, zato je organu naložil naj jo posreduje prosilki. ODLOČBA:Številka: 090-285/2016/4Datum: 18. 1. 2017Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/2015 – odl. US in 102/2015-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………… (v nadaljevanju prosilka), z dne 1. 12. 2016, zoper odločbo Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-42/2016-10 z dne 16. 11. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:1. Pritožbi prosilke z dne 1. 12. 2016 se ugodi in se odločba Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, št. 090-42/2016-10 z dne 16. 11. 2016, odpravi ter se odloči: Organ mora prosilki v roku enaintrideset (31) dni od prejema te odločbe v obliki fotokopije posredovati projektno nalogo št. 371-0023/2016 z dne 12. 10. 2016, ki jo je pripravil GIRI d.o.o..2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e v :Prosilka je dne 28. 10. 2016 na organ naslovila zahtevo za posredovanje: - dokumentacije, povezane s pobudo organa za izvedbo rekonstrukcije regionalne ceste R3-653/1364 Hrib – Podplanina; - projektne naloge, ki jo je izdelalo podjetje Giri d.o.o. ureditev regionalne ceste R3-653/1364 Hrib – Podplanina; - dokumentacije, ki jo je organ posredoval podjetju Giri d.o.o. kot usmeritev.Organ je prosilki posredoval predlog Občine Loški Potok z dne 18. 4. 2016 ter dokument organa št. 37165-3/2016/21 z dne 10. 5. 2016 kot odgovor Občini Loški Potok, z odločbo št. 090-42/2016-10 z dne 16. 11. 2016, pa je zahtevo prosilke v preostalem delu zavrnil, saj z drugimi, kot že posredovanimi dokumenti, ne razpolaga. Prosilka se je dne 1. 12. 2016 zoper odločbo organa št. 090-42/2016-10 z dne 16. 11. 2016 pritožila in v pritožbi navedla, da je bila, po navedbah direktorja Giri d.o.o., projektna naloga posredovana organu. Da je projektno nalogo organ prejel, je prosilki potrdil tudi ………., ki pa je zavrnitev dostopa obrazložil z argumentom, da projektna naloga še ni potrjena in dokler ni potrjena se ne tretira kot dokument. Prosilka se z obrazložitvijo organa ne strinja. Organ po prejemu pritožbe prosilke odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, dne 16. 12. 2016, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.Pritožba je utemeljena. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da ni sporno, da je organ v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanec po tem zakonu ter da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje.IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.Prosilka je v pritožbi izpostavila, da ji organ ni omogočil dostopa do projektne naloge za ureditev regionalne ceste R3-653/1364 Hrib – Podplanina. IP je z namenom razjasnitve dejanskega stanja, dne 16. 12. 2016 v telefonskem razgovoru organ pozval, da naj IP predloži projektno nalogo, ki jo je prejel od Giri d.o.o., saj je IP že v pritožbenem postopku št. 090-259/2016 na ogledu in camera ugotovil, da je Giri d.o.o. projektno nalogo posredoval organu. Na ogledu je v postopku št. 090-259/2016 zavezan organ – Občina Loški Potok, pojasnila, da je v skladu z njenimi navodili in ogledom na terenu sestavljeno projektno nalogo GIRI d.o.o. dne 6. 10. 2016 po elektronski pošti posredoval občini v pregled in potrditev, da jo je lahko nato posredoval v nadaljnjo fazo sprejemanja na DRSI. Občina Loški Potok je pojasnila tudi, da je DRSI projektno nalogo obravnavala in projektantu posredovala navodila za popravke oziroma spremembe. Na podlagi navedenega je IP torej ugotovil, da bi organ moral razpolagati s projektno nalogo za ureditev regionalne ceste R3-653/1364 Hrib – Podplanina.Organ je dne 21. 12. 2016, po pozivu IP, posredoval projektno nalogo št. 371-0023/2016 z dne 12. 10. 2016 z naslednjim pojasnilom: - projekt rekonstrukcije ceste skozi Travnik je prvotno predlagala občina, ki ji je organ, Območje Novo mesto naložil, da naj najprej na svoje stroške in na podlagi svojega naročila pripravi projektno nalogo za želeno rekonstrukcijo;- projektant je po naročilu občine dne 17. 10. 2016 na organ, Območje Novo mesto, poslal prvo projektno nalogo;- ker je bila projektna naloga pomanjkljiva, je organ, Območje Novo mesto, projektanta pozval, da projektno nalogo popravi;- projektant je nato dne 24. 10. 2016 na organ, Območje Novo mesto, poslal popravljeno projektno nalogo;- organ, Območje Novo mesto, je dne 27. 10. 2016 to popravljeno projektno nalogo poslal na organ, Sektor za investicije (Ljubljana), in sicer v potrditev na komisiji;- dne 11. 11. 2016 je bila popravljena projektna naloga obravnavana na komisiji;- na komisiji je bilo ugotovljeno, da bi bilo smiselno, da je rekonstrukcija ceste skozi naselje Travnik skupna investicija občine in organa, zato je bila popravljena projektna naloga v celoti prepoznana kot neustrezna, projektantu pa je bilo naročeno, da izdela povsem novo projektno nalogo;- dne 8. 12. 2016 je projektant na organ, Sektor za investicije (Ljubljana), poslal povsem novo projektno nalogo za projekt rekonstrukcije ceste skozi Travnik;- dne 16. 12. 2016 je bila nova projektna naloga potrjena na komisiji, ki se je sestala v okviru organa, Sektorja za investicije (Ljubljana).Organ je opozoril, da se je vsebina projektne naloge lahko spremenila in da bi bilo smiselno prosilko podučiti, s katero verzijo razpolaga in katera je tudi zadnja verzija projektne naloge. Prosilka lahko ponovno vloži zahtevo po ZDIJZ.Organ je v času do izdaje izpodbijane odločbe razpolagal s projektno nalogo št. 371-0023/2016 z dne 12. 10. 2016, ki jo je pripravil GIRI d.o.o. (v nadaljevanju projektna naloga).Organ je v izpodbijani odločbi sicer navedel, da z dokumentom ne razpolaga, pozneje pa je pojasnil, da je tako odločil, ker naj bi bila projektna naloga dokument v izdelavi. IP je zato v nadaljevanju najprej presojal obstoj izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedena izjema organu omogoča, da prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Za obstoj navedene izjeme morajo torej biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji: - dokument mora biti še v postopku izdelave pri organu, - dokument mora biti še predmet posvetovanja v organu, - specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine). Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, je določen v prvem odstavku 4. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (UL RS, št. 24/16; v nadaljevanju UPIJZ). Ta določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje. IP je na podlagi vpogleda v projektno nalogo ugotovil, da je ta zaključena, saj iz vsebine in podpisov pristojnih oseb jasno izhaja, da je bila zaključena s strani oseb, ki so pristojne za njeno vsebino, vsaj do faze potrditve pri Občini Loški Potok in Giri d.o.o., ki so projektno nalogo posredovali organu. Prav tako je očitno, da organu poslana projektna naloga v tej fazi ni predmet posvetovanja, saj jo je projektant, potrjeno s strani pristojnih oseb pri Občini Loški Potok, posredoval organu. Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da projektna naloga z dne 12. 10. 2016, ki je bila poslana v potrditev (oziroma pregled in uskladitev) na organ, ni dokument, ki bi bil v postopku izdelave. Presojana projektna naloga z dne 12. 10. 2016 je samostojen in zaključen dokument v smislu ZDIJZ, saj dejstvo, da določen dokument predstavlja zgolj verzijo neke dokončne odločitve oziroma ureditve regionalne ceste R3-653/1364, ne pomeni, da je določena verzija še vedno v postopku izdelave. Vsaka različica zase namreč predstavlja dokument, ki je, če ga poseduje zavezanec po ZDIJZ, informacija javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ, in sicer tudi v primeru, ko vsebina dokumenta morebiti kasneje ni bila sprejeta kot končno besedilo predloga dokumenta. Vsaka takšna različica namreč predstavlja samostojno informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa in se nahaja v obliki dokumenta, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.Tolmačenje izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ na način, kot jo razlaga organ, bi v praksi pomenilo, da bi na podlagi te izjeme lahko javnosti omejili dostop do večine dokumentov, ki nastajajo med postopkov priprave dokumentov pri organih, kar pa bi bilo povsem v nasprotju z zahtevo po javnosti teh postopkov. ZDIJZ je v tem pogledu še širši, saj v 3. točki prvega odstavka 10. člena določa, da je vsak organ dolžan v svetovni splet posredovati predloge predpisov, programov, strategij in drugih podobnih dokumentov, ki se nanašajo na delovno področje organa. Med navedene dokumente zagotovo sodijo tudi dokumenti, ki se nanašajo na prostorski red in organizacijo organa, kar je nedvomno dodaten argument za to, da so informacija javnega značaja pod določenimi pogoji tudi dokumenti, ki jih organ izdela med postopkom pred izdajo končnega dokumenta.Glede na navedeno IP zaključuje, da v konkretnem primeru ne gre za dokument v postopku izdelave v smislu izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je namreč ugotovil, da zahtevana projektna naloga ni več v postopku izdelave, saj je bila kot dokončni dokument, v določeni fazi postopka, posredovana organu. Prvi in drugi pogoj za obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ posledično nista izpolnjena.Prav tako v predmetni zadevi ni izpolnjen niti tretji kriterij. Zgolj dejstvo, da se lahko zgodi, da predloga projektne naloge organ ne bo potrdil, namreč ne zadošča za obstoj škode v smislu napačnega razumevanja vsebine dokumenta. Dejstvo namreč je, da ima vsakdo pravico pridobiti informacije o delu javnih oblasti in pravico do dostopa do dokumentov, iz katerih te informacije izhajajo. Takšen dokument brez dvoma predstavlja tudi predlog projektne naloge v obravnavanem primeru, katere razkritje pa v nobenem primeru ne more povzročiti napačnega razumevanja njene vsebine v smislu, da bi prišlo do napačnega razumevanja glede pozidave oziroma ureditve regionalne ceste. Vsebina projektne naloge ni zavezujoča, dokler ni potrjena s strani vseh pristojnih oseb in organov. IP pri tem pripominja, da lahko organ o neobvezujoči naravi v obravnavanem primeru zahtevanega dokumenta obvesti prosilko tako, da ji skupaj z dokumentom posreduje tudi opozorilo, da gre za predlog, glede katerega ne jamči odškodninsko ali kako drugače, ter da vsebina dokumenta, ki je predmet zahteve, ne bo nujno enaka vsebini »končne« projektne naloge, ki jo bo potrdil organ. S takšnim obvestilom bi organ prosilki na izjemno enostaven način preprečil vsako morebitno možnost napačnega razumevanja posredovanega dokumenta.Druge izjeme od prostega dostopaIP je ugotovil, da projektna naloga vsebuje tudi naslednje osebne podatke:- parcelne številke,- ime, priimek, stopnjo izobrazbe inženirja gradbeništva,- ime, priimek župana,- ime, priimek, stopnjo izobrazbe javnih uslužbencev (zaposlenih na Občini Loški Potok in pri organu).Glede parcelnih številk (ID številk stavb, katastrskih občin) je IP že zavzel stališče (npr. odločba št. 090-218/2011/2 z dne 23. 11. 2011, odločba 090-289/2011/2 z dne 18. 1. 2012), da podatki, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino (parcelna številka, katastrska občina, velikost parcele..), niso varovani osebni podatki. Če prosilec, na podlagi parcelnih številk, z vpogledom v zemljiško knjigo, določi posameznike, ki so lastniki parcel, ne gre za obdelavo osebnih podatkov v nasprotju z ZVOP-1. Zaradi varstva zasebnosti pa v zemljiško knjigo, ki je sicer javna knjiga, praviloma ni mogoče vpogledovati po osebi oziroma ni mogoče pridobiti podatkov o vseh zemljiških parcelah, ki jih ima v lasti določen posameznik. Navedeno prakso IP je potrdilo tudi Upravno sodišče RS s sodbo IU 1719/2012 z dne 19. 6. 2013 in poudarilo, da je IP pravilno ugotovil, da je na podlagi parcelne številke preko podatkov, objavljenih v javnih knjigah, mogoče identificirati lastnika posameznih parcel, vendar pa je ob tem potrebno upoštevati, da dostop do osebnih podatkov iz zemljiške knjige ne pomeni neustavnega, nezakonitega ali neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznikov, ki sta varovana z ZVOP-1. Zemljiška knjiga je namreč javna knjiga, ki je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami.Osebni podatki: ime, priimek in stopnja izobrazbe odgovornega projektanta, inženirja gradbeništva, prav tako ne sodijo v t.i. kategorijo varovanih osebnih podatkov. Kot izhaja iz določb prvega odstavka 113. člena Zakona o graditvi objektov (nadaljevanju ZGO-1), se v Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (v nadaljevanju: ZASPS) lahko združujejo posamezniki, ki v skladu s predpisi o urejanju prostora izpolnjujejo pogoje za odgovorne prostorske načrtovalce in posamezniki, ki v skladu s tem zakonom izpolnjujejo pogoje za odgovorne projektante pri arhitekturnem in krajinsko-arhitekturnem projektiranju, odgovorne revidente in odgovorne nadzornike. Drugi odstavek istega člena pa določa, da se lahko v Inženirsko zbornico Slovenije (v nadaljevanju: IZS), združujejo posamezniki, ki v skladu s tem zakonom izpolnjujejo pogoje za odgovorne projektante pri gradbenem in drugem projektiranju, odgovorne revidente, odgovorne vodje del in odgovorne nadzornike, posamezniki, ki v skladu z geodetskimi predpisi izpolnjujejo pogoje za odgovorne geodete pri opravljanju geodetskih storitev in drugi inženirji, če tako določa zakon. Iz navedenega torej sledi, da se mora vsak vodja projekta ter vsak odgovorni projektant vpisati v imenik ZASPS oz. IZS. Pri tem velja dodati, da določbe 124. člena ZGO-1 določajo, da ima vsakdo pravico pridobiti podatke o tem, ali je določen posameznik vpisan v ZASPS oz. IZS. Upoštevaje navedeno so torej osebni podatki posameznika, ki nastopa kot odgovorni projektant ter odgovorni vodja projekta, javno objavljeni v imeniku ZASPS oz. IZS. Dodaten argument glede javnosti osebnih podatkov odgovornega projektanta ter odgovornega vodje projekta so tudi določbe 23. člena Pravilnika o vodenju imenika, ki določa, da so podatki o tem, ali je posameznik vpisan v imenik in podatek o tem, kakšno pooblastilo ima, javni:http://www.izs.si/imeniki-seznami/imenik-pooblascenih-inzenirjev/vpogled-v-imenik-pooblascenih-inzenirjev/?tx_izsperson_pi1%5Bmode%5D=detail&tx_izsperson_pi1%5Bvalue%5D=2623.
IP nadalje ugotavlja, da v zahtevanem dokumentu niso varovani osebni podatki javnih uslužbencev (ime, priimek, stopnjo izobrazbe javnih uslužbencev, zaposlenih na Občini Loški Potok in pri organu) in javnega funkcionarja (ime, priimek župana). Osebni podatki javnih uslužbencev in javnih funkcionarjev so namreč javni, če gre za podatke, ki so v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca ali javne funkcije. Pravna podlaga za obdelavo teh osebnih podatkov je podana v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Sprejeto je stališče, da konkretni javni funkcionar oz. javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Posledično je IP zaključil, da ne gre za varovane osebne podatke.Na podlagi navedenega je IP pritožbi prosilca glede dostopa do projektne naloge št. 371-0023/2016 z dne 12. 10. 2016, ki jo je pripravil GIRI d.o.o.., v celoti ugodil, izpodbijano odločbo organa odpravil in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,svetovalka pooblaščencaInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,informacijska pooblaščenka