dekorativna slika

Prosilec - Občina Gorenja vas - Poljane

+ -
Datum: 29.01.2016
Številka: 090-284/2016
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval dokumente, ki so bili omenjeni v prepisu zvočnega posnetka seje občinskega sveta, ki je med drugim obravnavala revizijsko poročilo in dokumente povezane s sestavo prepisa zvočnega posnetka. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj jih kot naročnik revizije nikoli ni prejel, kar je potrdil tudi inštitut, ki je opravil revizijo. Preostalih dokumentov, ki jih je zahteval prosilec, organ ni nikoli ustvaril, zaradi česar z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.ODLOČBA:Številka: 090-284/2016/7Datum: 30. 1. 2017
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 28. 11. 2016, zoper odločbo Občine Gorenja vas – Poljane, Poljanska cesta 87, 4224 Gorenja vas (v nadaljevanju organ), št. 090-003/2016-012 z dne 14. 11. 2016, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1.         Pritožba prosilca z dne 28. 11. 2016 zoper odločbo Občine Gorenja vas - Poljane, št. 090-003/2016-012 z dne 14. 11. 2016, se zavrne.2.         Zahteva prosilca za povračilo stroškov postopka se zavrne.3.         V tem postopku posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je dne 3. 10. 2016 na organ naslovil dopis, v katerem je zahteval, in sicer za posredovanje:(1) vseh dokumentov, katere revizorka omenja na strani 1 dobesednega prepisa,(2) odgovorno osebo dobesednega prepisa z dne 21. 9. 2016,(3) izjavo odgovorne osebe, da prevzema vso odgovornost, da so v dobesednem prepisu napisane vse izgovorjene besede,(4) pisno obrazložitev, zakaj končno poročilo ne vsebuje vsebin iz osnutka poročila.Želel bi tudi obrazložitev župana k drugemu odstavku dopisa »Dobesedni prepis je namenjen vaši osebni uporabi in njegovo nadaljnje neupravičeno razpolaganje ni dovoljeno.«, in sicer pod kakšnimi pogoji je neupravičeno.Organ je dne z odločbo št. 090-003/2016-02 z dne 14. 11. 2016 zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da se zahteva nanaša na predhodno posredovan dobesedni prepis razprave v okviru 5. točke dnevnega reda 11. redne seje občinskega sveta, ki je bila 16. 6. 2016. Zahtevo vlagatelja je organ zavrnil iz naslednjih razlogov:(1) revizija je bila izvedena za družbo STC Stari vrh d. o. o., zato organ ne razpolaga z dokumenti, ki so bili podlaga za izdelavo revizije, saj je vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za izdelavo revizijskega poročila zagotovilo poslovodstvo družbe oz. njeni zaposleni. Navedeni dokumenti ne predstavljajo informacij javnega značaja v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ,(2) prepis 11. seje občinskega sveta je bil posredovan kot uradni dokument organa, ki odgovarja za verodostojnost uradnega dokumenta, ki ga je sam pripravil,(3) izjava odgovorne osebe, da prevzema vso odgovornost, da so v dobesednem prepisu napisane vse izgovorjene osebe, ne obstaja, zato ne predstavlja informacije javnega značaja v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ; organ je posledično prosilcu ne more posredovati,(4) pisna obrazložitev, zakaj končno poročilo ne vsebuje vsebin iz osnutka poročila, pri organu ne obstaja, zato je organ prosilcu ne more posredovati,(5) prav tako ne obstaja nobeno pojasnilo organa glede uporabe prepisa seje, zato ga organ prosilcu ne more posredovati.Organ je v pravnem pouku navedel, da je za pritožbo treba plačati upravno takso v višini 18,12 EUR, prosilec pa je upravno takso poravnal, kot izhaja iz priloženega potrdila o plačilu. Prosilec se je zoper odločbo organa dne 28. 11. 2016 pritožil in v pritožbi navedel da je iz dobesednega prepisa 11. seje občinskega sveta z dne 16. 6. 2016 razvidno, da se celotna dokumentacija nahaja pri organu in ne pri družbi STC Stari vrh d. o. o. Organ je bil namreč naročnik revizije. Prav tako ti podatki predstavljajo informacije javnega značaja, saj je organ družbenik družbe STC Stari vrh d. o. o. in je zahtevane podatke pridobil v smislu uveljavljanja svojih družbeniških pravic v družbi. … Ti podatki sodijo v delovno področje organa, saj je eno izmed njegovih delovnih področij tudi uveljavljanje družbeniških pravic v družbi STC Stari vrh d. o. o. …Glede zahteve po posredovanju odgovorne osebe dobesednega prepisa in izjave odgovorne osebe, da prevzema vso odgovornost, da so v dobesednem prepisu napisane vse izgovorjene besede, prosilec pojasnjuje, da je zahtevo vlagal kot laik in v laičnem jeziku. Organ bi si njegovo zahtevo moral razlagati in presojati v smislu njene vsebine in pravega pomena. To pomeni, da se je prosilec želel prepričati o verodostojnosti prepisa magnetograma 11. seje občinskega sveta. V ta namen bi moral organ prosilcu izročiti tudi posnetek seje v delu, v katerem je prejel tudi prepis magnetograma. Prosilec je namreč magnetogram poslušal, pri tem je bil posnetek zelo slab, zvočni posnetek pa vsekakor kar precej odstopa od prepisa magnetograma, ki ga je prejel prosilec. …. Prosilec zato vztraja, da organ zagotovi resničnost prepisa magnetograma ali posreduje zvočni posnetek 11. seje občinskega sveta na ustreznem nosilcu zvoka.Prosilec je v zaključku navedel, da vztraja pri posredovanju vseh navedenih dokumentov in izjav, saj ima upravičen interes po pridobitvi teh dokumentov … Prav tako vsi podatki predstavljajo informacije javnega značaja. Noben podatek ne vsebuje oznake tajnosti. Občina je oseba javnega prava, ki je dolžna takšne informacije posredovati svojim občanom in zainteresirani javnosti. Sem zagotovo sodijo tudi podatki o poslovanju občine in o upravljanju z njenim premoženjem in naložbami. Prosilec je v postopku priglasil tudi odvetniške stroške.Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom št. 090-003/2016-015 z dne 13. 12. 2016 odstopil v reševanje IP. Hkrati z odstopom pritožbe je organ navedel, da odločitve ne bo spremenil, saj je presodil, da je pritožba neutemeljena. Organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Prosilec niti ne trdi, da bi organ ustvaril te dokumente, torej dokumenti ne sodijo med informacije javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ. …Pritožba ni utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;2. organ mora z njo razpolagati;3. nahajati se mora v materializirani obliki.IP že v uvodu pojasnjuje, da navedbe prosilca, da izkazuje poseben interes za dostop do zahtevanih informacij, … za presojo dostopa po ZDIJZ niso relevantne, saj za dostop do informacij javnega značaja, prosilec ne potrebuje posebnega pravnega interesa. Informacije javnega značaja so namreč le tiste informacije, ki so prosto dostopne vsem prosilcem in pod enakimi pogoji. V izogib napačnemu razumevanju odločbe IP tudi pojasnjuje, da je magnetogram prepis zvočnega zapisa seje in ni sinonim za sam zvočni posnetek. Zahtevo prosilca po »magnetogramu, ki ga je prosilec že poslušal«, je zato IP štel kot zahtevo po zvočnem posnetku seje.Glede na navedbe organa in prosilca v pritožbenem postopku IP nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da ne razpolaga z dokumenti, ki jih je zahteval prosilec. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ z  dokumenti razpolaga, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. IP je dne 16. 12. 2016 opravil tudi razgovor z organom in prosil za pojasnila, kaj točno naj bi bili podatki iz izjave revizorke, da je »naročnik dobil vse podatke, na podlagi katerih so prišli do predstavljenih ugotovitev«. Organ je pojasnil, da je bila revizija opravljena na sedežu gospodarske družbe in ta je zagotovila podatke za revizijo, ne pa organ kot naročnik. Občina torej ni prejela podatkov, ki so bili podlaga za opravljeno revizijo, je pa prejela revizijsko poročilo, zato meni, da je revizorka s to izjavo mislila na podatke, ki so zapisani v revizijskem poročilu.IP je v pritožbenem postopku z dopisom št. 090-284/2016/4 z dne 11. 1. 2017 zahteval tudi pojasnila od Inštituta za javno finančno pravo, ki je opravil predmetno revizijo. V pojasnilu št. 77-2017/014 z dne 24. 1. 2017 je Inštitut navedel, da naročnici revizije (Občina Gorenja vas – Poljane in Občina Škofja Loka) nista prejeli nobenih dokumentov, ki so bili podlaga za oblikovanje poročila o opravljeni reviziji. V postopku priprave poročila so bili naročnicama namreč le predstavljeni podatki (ne pa tudi dokumenti), na katerih temeljijo ugotovitve iz poročila, pojasnjeno je bilo tudi, iz katerih dokumentov so te podatke črpali. Glavnina dokumentov, ki so jih pridobili s strani gospodarske družbe, je po vsebini poslovna skrivnost oz. vsebuje različne osebne podatke, zato teh dokumentov niso izročili nobeni od občin. Kot izhaja iz citirane izjave, je revizorka govorila le o podatkih, ki so bili posredovani občinama, in ne o dokumentih. Namen te izjave je bilo poudariti, da naročnik razume posamezne navedbe v poročilu in da so mu bile posamezne navedbe tudi podrobneje predstavljene. Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.Glede ostalih delov zahteve prosilca, v katerih je prosilec zahteval navedbo odgovorne osebe magnetograma, njeno izjavo, da prevzema odgovornost za zapisane besede, pisno obrazložitev, zakaj poročilo ne vsebuje vsebin iz osnutka poročila in pojasnilo župana organa, glede uporabe magnetograma, je IP v celoti sledil navedbam organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato v skladu z načelom zakonitosti, IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Glede na to, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstojijo, IP ugotavlja, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.Navedbe prosilca, da ima poseben interes, za pridobitev navedenih dokumentov, …za konkretni postopek dostopa do informacij javnega značaja niso bile relevantne, saj se v postopku dostopa do informacij javnega značaja ne presoja interes prosilca za pridobitev dokumentov temveč ali dokumenti obstajajo in ali so prosto dostopni kateremukoli zainteresiranemu prosilcu, oz. javnosti.IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati. IP prav tako organu ne more naložiti, da določene dokumente pridobi ali ustvari ali naj prosilcu poda določena pojasnila oz. odgovore. Pravica prosilca v postopku dostopa do informacij javnega značaja je namreč omejena na pridobitev že obstoječih informacij javnega značaja.IP tudi ni sledil navedbi prosilca, da bi organ njegovo zahtevo po posredovanju izjave odgovorne osebe, da prevzema vso odgovornost, da so v dobesednem prepisu zapisane vse izgovorjene osebe, moral tolmačiti širše in prosilcu posredovati zvočni zapis občinske seje. Zahteva prosilca z dne 3. 10. 2016 je namreč jasna in nedvoumna in je ni mogoče razumeti na način, da prosilec od organa zahteva zvočni posnetek seje. IP je zato zahtevo prosilca, da se želi seznaniti z zvočnim posnetkom seje štel za razširitev prvotne zahteve. IP opozarja, da prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje (glej tudi sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. U 1481/94-6, VS12074). Povedano drugače, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval oz. organ teh dokumentov ni obravnaval kot predmet njegove zahteve. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, zato tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilec lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti. Organ je dolžan razširjeno zahtevo prosilca iz pritožbe obravnavati kot novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.V skladu z navedenim je IP ugotovil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.IP je glede navedb prosilca, da je organ dolžan povrniti vse pritožbene stroške prosilca, ugotovil, da je zahteva prosilca za povrnitev stroškov neutemeljena. V skladu s prvim odstavkom 113. člena ZUP stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.IP na tem mestu zgolj še pojasnjuje, da je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUT), pritožba zoper odločbo prvostopenjskega organa v zadevi dostopa do informacij javnega značaja oproščena plačila takse, zaradi česar ima prosilec v skladu s 17. členom ZUT (v povezavi z 18. členom ZUT) pravico od organa zahtevati vračilo plačane takse.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,svetovalka Informacijskega pooblaščencaInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,Informacijska pooblaščenka