Prosilec - Elektro Ljubljana d.d.
+ -Številka: 0902-23/2016
Kategorije: Osebni podatek, Ali gre za delovno področje organa, Poslovna skrivnost
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval zavarovalno pogodbo, odškodninske zahtevke, ki so jih julija 2016 vložili odjemalci električne energije, podatek o številu odškodninskih zahtevkov v letu 2015 in do konca oktobra 2016, odgovore organa ali zavarovalnice, ki so v zvezi z odškodninskimi zahtevki, ter podatke o višini mesečnih bruto in neto dohodkov članov nadzornega sveta organa. Organ je prosilcu ugodil in mu posredoval napotilo na spletno stran, kjer je objavljena zavarovalna pogodba, podatek o številu odškodninskih zahtevkov ter napotilo na spletno stran, kjer so objavljeni prejemki članov nadzornega sveta. Dostop do odškodninskih zahtevkov in odgovorov na njih je zavrnil zaradi obstoja izjeme varovanih osebnih podatkov in poslovne skrivnosti. Prosilec se je zoper zavrnilni del pritožil. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da plače uslužbencev organa niso javne, saj ne gre za javne uslužbence, in je organ ravnal pravilno, ko je dostop do njih zavrnil. V zvezi z odškodninskimi zahtevki in odgovori pa je IP ugotovil, da ne vsebujejo poslovne skrivnosti, varovane osebne podatke pa se dá prekriti in prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih podatkov z delnim dostopom.ODLOČBA:Številka: 0902-23/2016/11Datum: 13. 3. 2017Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 246. člena, tretjega odstavka 256. člena, prvega odstavka 248. člena in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … z dne 28. 11. 2016 (v nadaljnjem besedilu prosilec), zoper odločbo družbe Elektro Ljubljana, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 30-1/2016-27835 z dne 10. 11. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjaS K L E P:1. Pritožbeni postopek zoper 1. točko izreka odločbe družbe Elektro Ljubljana, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., št. 30-1/2016-27835 z dne 10. 11. 2016, se ustavi.2. Pritožbeni postopek zoper 5. točko izreka odločbe družbe Elektro Ljubljana, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., št. 30-1/2016-27835 z dne 10. 11. 2016, se ustavi, razen v delu, ki se nanaša na dostop do podatka o višini mesečnih bruto in neto dohodkov člana nadzornega sveta, …, in sicer v letu 2015. 3. Pritožba prosilca z dne 28. 11. 2016 se zavrže v delu, ki se nanaša na dostop do 50 odškodninskih zahtevkov in odgovorov organa ali Zavarovalnice Triglav d.d. nanje za leto 2015 in 37 odškodninskih zahtevkov in odgovorov organa ali Zavarovalnice Triglav d.d. nanje od januarja do konca septembra 2016.4. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.inO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca se delno ugodi in se 2. in 4. točko izreka odločbe družbe Elektro Ljubljana, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., št. 30-1/2016-27835 z dne 10. 11. 2016, odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:a. obrazec »Prijava škodnega primera odgovornosti-civilna odg. zavarovalnici Triglav, d.d.« z dne 28. 9. 2016, pri čemer je organ dolžan prekriti:- v 2. točki obrazca imena in priimke fizičnih oseb ter naslov,- celotno 8. točko obrazca,- ime in priimek izvršnega direktorja OE RFS.b. dopis Zavarovalnice Triglav, d.d., št. 2016/0000194465/001 (EL+P) z dne 19. 10. 2016, pri čemer je organ dolžan prekriti naslovnika v celoti ter ime, priimek in podpis strokovnega sodelavca za pravne škode.c. obrazec »Prijava škodnega primera odgovornosti-civilna odg. zavarovalnici Triglav, d.d.« z dne 21. 7. 2016, pri čemer je organ dolžan prekriti:- v 2. točki obrazca ime in priimek fizične osebe ter naslov,- celotno 8. točko obrazca,- ime in priimek direktorja DE Novo mesto.d. dopis Zavarovalnice Triglav, d.d., št. 2016/0000146857 z dne 1. 8. 2016, pri čemer je organ dolžan prekriti naslovnika v celoti ter ime, priimek in podpis strokovnega sodelavca za pravne škode.e. dopis fizične osebe z dne 11. 7. 2016 »zahtevek za poravnavo škode«, pri čemer je organ dolžan prekriti pošiljatelja v celoti, imena in priimke vseh fizičnih oseb ter njihove podpise, naslov večstanovanjske stavbe na 1. strani v drugi vrstici in na 3. strani v sedmi vrstici dopisa, telefonske številke na drugi, tretji in četrti strani dopisa.f. obrazec »Prijava škodnega primera odgovornosti-civilna odg. zavarovalnici Triglav, d.d.« z dne 16. 8. 2016, pri čemer je organ dolžan prekriti:- v 2. točki obrazca ime in priimek fizične osebe ter naslov,- celotno 8. točko obrazca,- ime in priimek izvršnega direktorja OE RFS.g. dopis Zavarovalnice Triglav, d.d., št. 2016/0000162245/001 (EL+P) z dne 21. 9. 2016, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek in naslov fizične osebe ter ime in priimek podpisnika dokumenta.h. Odškodninski zahtevek z dne 13. 7. 2016, pri čemer je organ dolžan prekriti:- prvo točko obrazca v celoti,- podpis oškodovanca in predstavnika Elektro.i. Prilogo »zapisnik« z dne 6. 7. 2016, pri čemer je organ dolžan prekriti imeni in priimke strank ter ime in priimek serviserja ter njegov naslov in podpis.2. Pritožbo se v delu, ki se nanaša na dostop do podatkov o višini mesečnih bruto in neto dohodkov člana nadzornega sveta in komisij, …, v letu 2015, zavrne.3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je pri organu 7. 11. 2016 vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in zahteval fotokopije naslednje dokumentacije:1. zavarovalno pogodbo med Elektro Ljubljana d.d. in zavarovalnico Triglav d.d., s katero so za leto 2016 (julij 2016) zavarovani odjemalci oziroma njihove el. naprave od škodljivih vplivov pojava sunkov previsoke napetosti v javnem el. omrežju, katero vzdržuje upravljavec Elektro Ljubljana d.d.;2. vseh odškodninskih zahtevkov, ki so jih julija 2016 vložili odjemalci električne energije oziroma uporabniki električnega omrežja, katerega upravlja Elektro Ljubljana, d.d. V primeru, da je vloženih več kot 20 zahtevkov, mu lahko organ posreduje le 20 prvo vloženih;3. podatka o številu odškodninskih zahtevkov v letu 2015 in do konca oktobra 2016 ali pa do konca septembra 2016, ki so jih vložili odjemalci električne energije pri skrbniku električnega omrežja Elektru Ljubljana d.d.;4. vseh odgovorov Elektra Ljubljana d.d. ali navezane zavarovalnice, ki so v zvezi z 20 odškodninskimi zahtevki, navedenimi v točki 2.;5. podatke o višini mesečnih bruto in neto dohodkov članov nadzornega odbora (pravilno nadzornega sveta, op. IP) Elektro Ljubljana d.d. in navezanih komisij v letu 2015 in prvi polovici leta 2016. V zahtevi je navedel, da ne bo javno objavljal osebnih podatkov odjemalcev električne energije in oseb, ki so obravnavale navedene odškodninske zahtevke. Seznanjen je, da je javna objava osebnih podatkov oz. oškodovancev in uslužbencev, ki ne dovolijo javne objave njihovih osebnih podatkov, nezakonita in kazniva.Z izpodbijano odločbo, št. 30-1/2016-27835 z dne 10. 11. 2016, je organ 1., 3. in 5. točki zahteve ugodil, 2. in 4. točko pa zavrnil. V zvezi s 1. točko zahteve je organ prosilca skladno s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ napotil na spletno stran Uradnega lista RS – portal javnih naročil, kjer je javno objavljena Pogodba o zavarovanju premoženja družb Elektro Ljubljana d.d. v obdobju 2015 – 2017. Prav tako je organ v zvezi s 5. točko zahteve prosilcu posredoval napotilo, in sicer na spletno stran organa, kjer so zahtevani podatki na podlagi ZSDH-1 javno objavljeni ter na letna poročila organa, ki so objavljena na spletni strani organa in AJPES. Glede 3. točke zahteve je organ prosilcu posredoval zahtevane podatke o številu odškodninskih zahtevkov v letu 2015 in do konca septembra 2016. V preostalem delu, to sta točki 2. in 4. zahteve, pa je organ zavrnil dostop do zahtevanih odškodninskih zahtevkov in odgovorov organa oz. zavarovalnice v zvezi z odškodninskimi zahtevki iz razloga izjem po 2. in 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedel je, da zahtevani dokumenti vsebujejo konkretne in individualne poslovne odnose med odjemalci električne energije oz. uporabniki omrežja, organom in Zavarovalnico Triglav. V vsakem primeru je organ odškodninsko odgovoren za varovanje poslovnih podatkov iz Zavarovalne pogodbe ter postopkov, ki temeljijo na tej pogodbi, zato ne more posredovati nobenih podatkov, ki izhajajo iz razmerja zavarovalne pogodbe brez odobritve poslovnega partnerja, Zavarovalnice Triglav d.d. Glede izjeme varstva osebnih podatkov je navedel, da zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke posameznikov ter druge osebne podatke, ki se nanašajo na lastnosti njihovega prebivališča in življenjske okoliščine. Prosilec je zoper izpodbijano odločbo pri IP vložil pritožbo (to je IP po povratnem odstopu prejel v reševanje 8. 12. 2016). V pritožbi je uvodoma pojasnil, zakaj se mu zdi pomembno, da bi pridobil zahtevane informacije. Navedel je, da mu organ ni posredoval informacij, ki so bistvene zaradi neželenih izkušenj glede pomanjkljive varnosti električnega omrežja ter pomembne z vidika državljana, ki je posledično zainteresiran za kvalitetno in smotrno delo državnih in navezanih organizacij. V tem primeru gre za informacije iz upravljanja in vzdrževanja električnega omrežja, ki ga plačujejo tudi odjemalci oz. uporabniki. Uporabniki so zato zainteresirani, da je navedena usluga upravljanja z električnim omrežjem kvalitetna, varna, cenovno ugodna in zanesljiva. Da bi preveril, ali organ pošteno in enakopravno obravnava odjemalce, želi preveriti vsebine odškodninskih zahtevkov in naveznih odgovorov. Hkrati lahko iz zahtevanih dokumentov preveri, ali so pomanjkljivosti v omrežju prisotne zaradi nespoštovanja zakonskih določil in naveznih pravilnikov o zaščiti električnega omrežja. Prosilec je navedel, da je dejansko dobil zahtevane informacije samo pod 3. točko zahteve. Glede preostalih točk pa je navedel naslednje:- v zvezi s 1. točko zahteve in izreka izpodbijane odločbe: v zavarovalni pogodbi je zelo posplošen opis območij, ki jih zajema zavarovanje in ni omembe, kako in koliko so zavarovani odjemalci oz. uporabniki električnega omrežja v primeru škode na aparatih zaradi pojavov sunkov previsoke napetosti v omrežju in drugih škodljivih vplivov. Lahko se le domneva, da je z zavarovanjem omrežja mišljeno tudi na uporabnike električnega omrežja oz. njihove naprave. Prosilec je ponovno zahteval zavarovalno pogodbo med Elektro Ljubljana d.d. in Zavarovalnico Triglav d.d. in to tisto, v kateri so jasno razvidni načini in pogoji zavarovanja premoženja uporabnikov v primeru škode zaradi pojavov previsoke škodljive napetosti v električnem omrežju;- v zvezi z 2. in 4. točko zahteve in izreka izpodbijane odločbe: zahtevanih fotokopij odškodninskih zahtevkov in odgovorov nanje neutemeljeno ni dobil. Meni, da bi organ varovane osebne podatke na zahtevanih dokumentih lahko prekril. Glede zatrjevane izjeme poslovne skrivnosti je prosilec navedel, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, za kakšno vrsto poslovne skrivnosti gre in kakšne hude posledice naj bi nastale z razkritjem podatkov. Organ ni izkazal, v katerem delu zahtevanih dokumentov se nahaja domnevna poslovna skrivnost in kateri dokazi lahko potrdijo obstoj zatrjevane poslovne skrivnosti. Prosilec je navedel, da želi prejeti zahtevane dokumente, pri čemer organ lahko prekrije varovane osebne podatke;- v zvezi s 5. točko zahteve in izreka izpodbijane odločbe: v javno objavljenih dokumentih, na katere ga je napotil organ, prosilec ni dobil popolnega odgovora. V poročilu o delu Elektro Ljubljana d.d. za leto 2015 so na strani 114 oz. v poglavju 6.2 navedeni dohodki članov nadzornega odbora in komisij za leto 2015. Podatkov za leto 2016 ni dobil, ker poročilo še ni sestavljeno. Navedel je, da je zahteval podatke o plačah članov nadzornega odbora, na navedeni strani pa so le dodatki za navedeno delo, očitno člani nadzornega odbora in komisij opravljajo tudi redno delo. Ker torej v poročilu ni podatka, katero redno delo navedeni opravljajo, je zaprosil za podatke, katera redna dela opravljajo člani nadzornega odbora in naveznih komisij ter koliko so bile njihove redne (bruto) plače v letu 2015. Prav tako je zaprosil za podatke, katera dodatna dela še opravljajo z imenom in priimkom navedene osebe v letnem poročilu in koliko so njihovi prejemki oz. dodatki za ta dodatna dela v letu 2015.Prosilec je navedel, da ga je zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja v točkah 2 in 4 presenetila in vzbudila pomisleke, zato je v nadaljevanju zahteval dostop do 50 odškodninskih zahtevkov in odgovorov organa ali Zavarovalnice Triglav d.d. nanje za leto 2015 in 37 odškodninskih zahtevkov in odgovorov organa ali Zavarovalnice Triglav d.d. nanje od januarja od konca septembra 2016. Hkrati je prosilec zahteval še dodatne informacije, in sicer:- koliko od 50 vloženih odškodninskih zahtevkov v letu 2015 je bilo zavrnjenih in koliko ugodenih s strani organa in koliko s strani zavarovalnice?- koliko od 37 vloženih odškodninskih zahtevkov v letu 2016 do konca septembra je bilo zavrnjenih in koliko ugodenih s strani organa in koliko s strani zavarovalnice?- kateri so razlogi odškodninskih zahtevkov v letu 2015 in letu 2016 ter koliko zahtevkov se nahaja v vsaki skupini, katere je glavna značilnost isti razlog za nastalo škodo?Prosilec je nato 23. 12. 2016 posredoval informacije v zvezi z njegovim konkretnim odškodninskim zahtevkom, s katerimi utemeljuje razloge za njegovo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato je pritožbo na podlagi 245. člena ZUP, 7. 12. 2016, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu ob odstopu pritožbe, št. 30-1/2016-31963 z dne 6. 12. 2016, se je opredelil do pritožbenih navedb in prosilcu posredoval odgovor v zvezi z novo, v pritožbi, postavljeno zahtevo za dostop do informacij. IP je 30. 1. 2017 prejel dopis prosilca, v katerem je navedel, da umika pritožbo zoper 1. točko izreka odločbe organa ter delno zoper 5. točko izreka. Umik pritožbe je utemeljil z navedbami, da se zahtevi pod točko 1 ne dá ugoditi, pod točko 5 pa zato, da bi poenostavil postopek dostopa do zahtevanih informacij. Prosilec se je z umikom tega dela pritožbe osredotočil zgolj na eno osebo, ki je član nadzornega sveta organa ter hkrati tudi uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja pri organu.Zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi Zavarovalnice Triglav, d.d., katere podatki so predmet zahteve, jo je IP z dopisom, št. 0902-23/2016/4 z dne 15. 2. 2017, pozval v postopek, da se po določilih 43. in 44. člena ZUP vključi v postopek kot stranski udeleženec tako, da se do konkretne zahteve oziroma pritožbe lahko opredeli. Na poziv IP je Zavarovalnica Triglav, d.d., odgovorila z dopisom z dne 21. 2. 2017, v katerem je priglasila stransko udeležbo in navedla, da zahtevane informacije ne predstavljajo informacije javnega značaja. Stranski udeleženec je pojasnil, da je zahteva primarno v koliziji s 152. členom Zakona o zavarovalništvu, po katerem je Zavarovalnica Triglav dolžna vse podatke, dejstva in okoliščine o zavarovancih varovati kot zaupne. Dejansko bi torej razkritje zahtevanih dokumentov povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti stranskega udeleženca (11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Stranski udeleženec je menil tudi, da pri zahtevi ne gre za nobeno od pogodb, za katero je predvideno razkritje po 4.a členu ZDIJZ. Odškodninski zahtevek ne predstavlja niti pogodbe, ki bi bila navedena v tem členu, niti dejansko sploh ne predstavlja pogodbe. Stranski udeleženec je še opozoril, da reševanje odškodninskih zahtevkov ne sodi na področje delovanja konkretnega organa, ravno nasprotno. Med organom in stranskim udeležencem je namreč sklenjena zavarovalna pogodba, na podlagi katere stranski udeleženec vstopi v razmerje, ki jih ima organ s tretjimi osebami (oškodovanci). Organ ne samo, da ne rešuje odškodninskih zahtevkov, ampak jih dejansko (skladno s pogodbo) niti ne sme. V celotnem postopku gre torej izključno za ureditev razmerja med konkretnim oškodovancem in stranskim udeležencem, ki pa vstopi v to razmerje izključno na podlagi zasebne dvostranske pogodbe. Ob tem ne gre niti za porabo javnih sredstev, saj odškodninskih zahtevkov ne izplačuje organ, ampak stranski udeleženec na osnovi zavarovalne pogodbe in zakonske obveznosti. Stranski udeleženec je zahteval, da se prosilcu zavrne zahteva za vpogled in pridobitev zahtevanih dokumentov.IP je zaradi razjasnitve dejanskega stanja in ugotavljanja, v katerem delu svoje dejavnosti je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, pri organu 22. 2. 2017, na podlagi 11. člena ZInfP, opravil ogled brez prisotnosti strank, t. i. ogled in camera, in o tem sestavil zapisnik, št. 0902-23/2016/8 z dne 22. 2. 2017. Organ je pojasnil, da je zavezanec po 1. členu ZDIJZ za posredovanje informacij javnega značaja na področju, kjer ima sklenjeno Pogodbo o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. Pogodba je sklenjena za obdobje trajanja koncesijske pogodbe, sklenjene med Republiko Slovenijo (koncedent) in SODO, sistemskem operaterju distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o., (koncesionar), to je do 30. 6. 2057.Obrazložitev k sklepu:Pritožba je delno nedovoljena.IP je 30. 1. 2017 prejel umik pritožbe zoper 1. točko izreka odločbe organa, št. 30-1/2016-31963 z dne 6. 12. 2016, (dopis prosilca z dne 27. 1. 2017, str. 2). Prosilec je podal umik, ker je po dodatnih pojasnilih organa ugotovil, da se zahtevi pod to točko ne dá ugoditi. Prosilec je 30. 1. 2017 podal tudi delni umik pritožbe zoper 5. točko izreka izpodbijane odločbe (dopis prosilca z dne 27. 1. 2017, str. 9). Umik je pojasnil s ciljem poenostavljanja tega dela zahteve. Peto točko pritožbe je strnil zgolj na eno osebo, in sicer na člana nadzornega sveta Elektro Ljubljana d.d. in komisij, ki je trenutno tudi uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja pri organu. Ob vpogledu v Katalog informacij javnega značaja[1] in Letno poročilo organa za leto 2015[2] je IP ugotovil, da gre za …. Tretji odstavek 256. člena ZUP določa, da se pritožbeni postopek s sklepom ustavi, če stranka umakne pritožbo. Glede na navedeno je IP odločil, kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa.IP je zavrgel pritožbo prosilca v delu, ki se nanaša na posredovanje 50 odškodninskih zahtevkov in odgovorov organa ali Zavarovalnice Triglav d.d. nanje za leto 2015 in 37 odškodninskih zahtevkov in odgovorov organa ali Zavarovalnice Triglav d.d. nanje od januarja do konca septembra 2016. Skladno s 133. členom ZUP in z načelom dispozitivnosti[3] lahko namreč stranka v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), zgolj do odločitve oz. do izdaje odločbe na prvi stopnji[4]. IP je v pritožbenem postopku vezan na prvotno zahtevo in pritožbo prosilca[5]. Ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje (133. člen ZUP). To pomeni, da se prosilec ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje skladno z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, tako tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilec lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti. Navedeno pomeni, da informacije, dostop do katerih je na novo zahteval prosilec šele v pritožbi, ne morejo biti predmet tega pritožbenega postopka. Ta del pritožbe, s katero prosilec širi svoj prvotni zahtevek z dne 7. 11. 2016, se šteje kot nova zahteva, ki jo je organ dolžan obravnavati po določbah ZDIJZ. Prosilec je podal zahtevo za dostop do 50 odškodninskih zahtevkov in odgovorov organa ali Zavarovalnice Triglav d.d. nanje za leto 2015 in 37 odškodninskih zahtevkov in odgovorov organa ali Zavarovalnice Triglav d.d. nanje od januarja do konca septembra 2016 šele v pritožbi, kar pomeni, da je razširil svojo zahtevo po izdaji odločbe na prvi stopnji. Posledično pritožba v tem delu ni dovoljena in jo je moral IP, skladno s prvim odstavkom 246. člena ZUP, zavreči, kot to izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.V tem postopku posebni stroški niso nastali (4. točka izreka sklepa).Ta sklep je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščen plačila upravne takse.Obrazložitev k odločbi:Pritožba je delno utemeljena.IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.IP uvodoma pojasnjuje, da so vse navedbe prosilca v zvezi z pojasnjevanjem razlogov za dostop do informacij javnega značaja v predmetnem postopku povsem irelevantne. Po prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ (načelo prostega dostopa) so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse (t.i. erga omnes učinek dostopa do informacij javnega značaja), kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. V postopku po ZDIJZ zato ni pomembno, kdo je konkretni prosilec in za kakšen namen zahtevane informacije potrebuje, saj je dostop do prosto dostopnih informacij javnega značaja omogočen vsakomur. Iz zapisanega sledi, da se pri presoji dostopa do informacij javnega značaja v postopku po ZDIJZ morebitni pravni interes prosilca za dostop do zahtevane informacije ne zahteva, niti upošteva.Iz pritožbe prosilca, prejete 28. 11. 2016, ter dopisa, prejetega 30. 1. 2917, izhaja, da se v celoti pritožuje zoper 2. in 4. točko izreka izpodbijane odločbe ter 5. točko, v delu, ki se nanaša na člana nadzornega sveta in komisij, … . Zato je predmet tega pritožbenega postopka presoja, ali dokumenti iz točk 2, 4 in 5 v delu, ki se nanaša na dostop do podatka o višini mesečnih bruto in neto dohodkov člana nadzornega sveta in komisij, …, in sicer v letu 2015, predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.Elektro Ljubljana, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., je zavezanec za informacije javnega značaja na podlagi 1. alineje drugega odstavka 1.a člena ZDIJZ kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava (konkretno Republike Slovenije). Pojem informacije javnega značaja za zavezance iz 1.a člena ureja 4.a člen ZDIJZ, ki določa, da je v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacija javnega značaja:- informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;- informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.ZDIJZ v osmem odstavku 1.a člena določa, da če je nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe zavezan tako po 1. členu tega zakona, kot tudi po drugem odstavku tega člena (tj. zavezani poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, op. IP), se v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil ali javne službe, uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo dostop do informacij za organe, sicer pa določbe, ki urejajo dostop do informacij za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.IP je najprej ugotavljal, ali so zahtevane informacije nastale v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog organa, kajti samo tovrstne informacije v konkretnem primeru predstavljajo informacije javnega značaja. V 4. členu ZDIJZ so namreč zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja in sicer: 1. da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti), 2. da organ z njo razpolaga,3. da se informacija nahaja v materializirani obliki.Družbi SODO, d. o. o., je Vlada RS s sklepom, št. 36001-4/2007/5 z dne 14. 6. 2007, na podlagi Uredbe o koncesiji gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije (Uradni list, št. 39/2007 in 17/14 – EZ-1; v nadaljnjem besedilu Uredba) podelila koncesijo za obdobje 50 let od datuma sklenitve koncesijske pogodbe[6]. Koncesijska pogodba med drugim določa, da mora imeti koncesionar ves čas trajanja koncesijskega razmerja v najemu in uporabi vso potrebno infrastrukturo za izvajanje javne službe. Zato so bile po podpisu koncesijske pogodbe podpisane pogodbe o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za distribucijskega operaterja električne energije (v nadaljnjem besedilu pogodba o najemu) na ozemlju Republike Slovenije med družbo SODO, d. o. o., in posameznimi distribucijskimi podjetji, ki imajo v lasti slovensko elektrodistribucijsko omrežje, med njimi tudi z Elektro Ljubljana, d.d.Iz pogodbe o najemu, ki je sklenjena med organom in SODO za obdobje trajanja koncesijske pogodbe, je razvidno, da so vse obveznosti izvajanja te javne službe prenesene z družbe SODO na organ. Po koncesijski pogodbi dejavnost gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja obsega izvajanja distribucije električne energije, upravljanje in vodenje obratovanja distribucijskega omrežja, zagotavljanje vzdrževanja in razvoja omrežja za distribucijo električne energije, zagotavljanje dostopa do omrežja, zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja, da omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop do omrežja, skrb za varno in zanesljivo obratovanje distribucijskega omrežja s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost omrežja, zanesljivo oskrbo z električno energijo s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost omrežja, nediskriminacijsko obravnavanje uporabnikov omrežja, zagotavljanje potrebnih podatkov upravičenim odjemalcem, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do omrežja, odgovornost za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije in proizvajalcev, ki proizvajajo električno energijo na podlagi 52.a člena Energetskega zakona, ki so priključeni na distribucijsko omrežje, napoved porabe električne energije in potrebnih energetskih virov z uporabo metode celovitega načrtovanja, ob upoštevanju varčevalnih ukrepov pri porabnikih za potrebe načrtovanja razvoja distribucijskega omrežja, zagotavljanje sistemskih storitev, izvajanje sistemskih obratovalnih navodil, upravljanje pretoka električne energije po distribucijskem omrežju, upoštevaje tudi izmenjavo energije z drugimi povezanimi omrežji, izvajanje optimalnega sistema po motnjah, usklajeno delovanje distribucijskega omrežja s povezanimi omrežji, izvajanje sistemske zaščite distribucijskega omrežja, izvajanje števčnih in obratovalnih meritev v distribucijskem omrežju, izvajanje meritev in analiz kakovosti oskrbe z električno energijo, oblikovanje obratovalne statistike in izvajanje odkupa vse električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije, ki so priključeni na njegovo omrežje, in proizvajalcev, ki proizvajajo električno energijo na podlagi razpisa iz 52.a člena Energetskega zakona, izvajanje zasilne oskrbe. IP je torej ugotovil, da organ svojo elektrodistribucijsko infrastrukturo daje v najem družbi SODO, d.o.o., in po pogodbi zanjo izvaja storitve vzdrževanja infrastrukture, vodenja in obratovanja elektrodistribucijskega omrežja, razvoja, načrtovanja in vlaganj v elektroenergetsko infrastrukturo, spremljanja kakovosti preskrbe in merjenja električne energije ter storitve dostopa do distribucijskega omrežja in druge storitve za uporabnike. IP je tudi ugotovil, da imajo deležniki, tako po Uredbi kot koncesijski pogodbi in pogodbi o najemu, dolžnost z zavarovalnico skleniti ustrezne zavarovalne pogodbe za zavarovanje infrastrukture ter zavarovanje rizikov, ki so povezani z izvrševanjem dejavnosti sistemskega operaterja, ki je predmet koncesije (zavarovanje iz naslova splošne civilne odgovornosti, vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire). Na podlagi zapisanega je IP zaključil, da so zahtevani dokumenti nastali v zvezi z izvajanjem javne službe. IP pri tem ni mogel upoštevati navedb stranskega udeleženca, da zahtevani dokumenti niso informacije javnega značaja, ker reševanje odškodninskih zahtevkov ne sodi na področje delovanja konkretnega organa. Kot je še navedel stranski udeleženec, organ ne samo, da ne rešuje odškodninskih zahtevkov, ampak jih dejansko (skladno s pogodbo) niti ne sme. Ne glede na to, da organ dejansko ne rešuje odškodninskih zahtevkov, z vsemi zahtevanimi dokumenti razpolaga prav zato, ker izvaja storitve za družbo SODO v okviru dejavnosti gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, kamor pa sodi tudi zavarovanje odgovornosti. Organ razpolaga tako z odškodninskimi zahtevki kot z odgovori Zavarovalnice Triglav, saj je po 7. členu Pogodbe o zavarovalnih storitvah, št. 200264, dolžan izvajati prijave škod na dokumentiran način s podatki, potrebnimi za ažuren obračun in plačilo škode. Naročnik uveljavlja svoje pravice ob nastanku škodnega primera s predložitvijo naslednjih listin: prijava škode na posebnem obrazcu naročnika, predračun, drugi dokazi, ki so potrebni za ugotavljanje vzroka, obsega in višine škode (kot npr. fotografije poškodovanih predmetov, …). Zavarovatelj pa naročnika tudi obvesti o plačilu zavarovalnine. Ker je IP ugotovil, da zahtevani dokumenti izpolnjujejo vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju ugotavljal, ali je dostop do njih dopusten, oziroma ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v prvem odstavek 6. člena in 5. a členu ZDIJZ.Organ se je v zvezi z zahtevanimi dokumenti pod točkama 2 in 4 zahteve v izpodbijani odločbi skliceval na obstoj poslovne skrivnosti. Pri odstopu pritožbe pa je pojasnil, da so zahtevane fotokopije odgovorov v zvezi z odškodninskimi zahtevki lahko le predmet zahteve neposredno od izdelovalca tega dokumenta, tj. od Zavarovalnice Triglav, d.d. IP na tem mestu pojasnjuje, da to ne drži. Dejstvo, da je organ zahtevane dokumente pridobil od drugih oseb, ne more vplivati na odobritev dostopa do informacij javnega značaja[7]. Pri izkazovanju morebitnega obstoja izjeme poslovne skrivnosti bi moral organ upoštevati določbo prvega odstavka 143. člena ZUP, ki določa, da mora organ pred začetkom ugotovitvenega postopka povabiti k udeležbi v postopku osebe, za katere ugotovi, da imajo pravni interes za udeležbo v postopku. Organ tega ni storil, zato je IP v postopek pritegnil stranskega udeleženca, ki izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni zatrjeval, niti je izkazoval. Po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do podatka, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Pojem poslovne skrivnosti je opredeljen v 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13 in 55/15, v nadaljnjem besedilu ZGD-1). Po prvem odstavku se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost (subjektivni kriterij). Ne glede na to ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov (objektivni kriterij). Po tretjem odstavku se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. IP je ugotovil, da je organ v izpodbijani odločbi zgolj na splošno zatrjeval obstoj izjeme poslovne skrivnosti. Organ ni v ničemer konkretiziral navedb, da vsebina zahtevanih dokumentov vsebuje poslovno skrivnost in ni navedel, kakšne so te informacije ter ali so dokumenti označeni kot poslovna skrivnost po subjektivnem kriteriju (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) ali pa je podana poslovna skrivnost po objektivnem kriteriju (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). IP dodaja, da je dokazno breme za izpolnjenost subjektivnega ali objektivnega kriterija poslovne skrivnosti po ustaljeni sodni praksi[8] primarno na subjektu, čigar poslovna skrivnost se varuje. Prav tako izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni zatrjeval, niti je izkazoval stranski udeleženec, ki ga je IP pritegnil v postopek. Stranski udeleženec se je sicer skliceval na izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, vendar je IP ugotovil, da v konkretnem primeru ne gre za navedeno izjemo. Stranski udeleženec, ki ni organ v smislu prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, se namreč ne more sklicevati na omenjeno izjemo, ki ščiti zgolj organe (zavezance), ne pa tudi prizadete stranke, ki v konkretnem postopku ne odločajo kot zavezanke po ZDIJZ[9].Zaradi navedenega je IP zaključil, da podatki v zahtevanem dokumentu ne predstavljajo poslovne skrivnosti organa ali stranskega udeleženca po 39. členu ZGD-1, kar pomeni, da ni podana izjema varstva poslovne skrivnosti iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.Ker prosilec ni zahteval dokumentov od stranskega udeleženca, ampak od organa, ki je izvajalec javne službe, za odločitev v pritožbenem postopku niso relevantne navedbe stranskega udeleženca, da pri zahtevi ne gre za nobeno od pogodb, za katero je predvideno razkritje po 4.a členu ZDIJZ. Kot je IP že pojasnil, je v konkretnem primeru bistveno, da zahtevani dokumenti sodijo v delovno področje organa kot izvajalca javne službe, da organ z njimi razpolaga in da se nahajajo v materializirani obliki.Na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do osebnih podatkov, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Po 1. in 2. točki 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, v nadaljnjem besedilu ZVOP-1), je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen in da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, način identifikacije pa ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov (drugi odstavek 8. člena ZVOP-1).V konkretnem primeru zahtevani dokumenti vsebujejo naslednje osebne podatke:- imena in priimke fizičnih oseb,- naslove prebivališč fizičnih oseb,- telefonske številke posameznikov,- imena in priimke zaposlenih pri organu ali stranskem udeležencu,- ime in priimek izvršnega direktorja OE Računovodsko-finančne storitve ter- ime in priimek direktorja distribucijske enote Novo mesto.IP je pritrdil ugotovitvi organa, da se v zahtevanih dokumentih nahajajo osebni podatki, ki so varovani, ker za njihovo posredovanje javnosti ni pravne podlage v smislu 10. člena ZVOP-1. Na podlagi prvega odstavka 10. člena ZVOP-1 se lahko osebni podatki v zasebnem sektorju (kamor sodi organ), obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. IP pojasnjuje, da skladno z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06, 33/07 – ZSReg-B in 19/15) in Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H in 17/15) kot varovanih osebnih podatkov ni mogoče šteti imena in priimka družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. IP je po pregledu spletne strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, ki je pristojna za zagotavljanje javnih in drugih podatkov o poslovnih subjektih v državi, ugotovil, da ta ne vsebuje podatkov o izvršnem direktorju organa s področja OE računovodsko-finančne storitve ter o direktorju distribucijske enote Novo mesto. Iz navedenega torej izhaja, da za razkritje osebnih imen izvršnega direktorja OE računovodsko-finančne storitve in direktorja distribucijske enote Novo mesto, ni zakonske podlage. Prav tako ni našel pravne podlage za razkritje imen in priimkov uslužbencev organa in stranskega udeleženca, saj se le-ti ne štejejo za javne uslužbence, zato zanje ne velja določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so javni tudi podatki v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev. Iz zahtevanih dokumentov izhajajo tudi imena, priimki in kontaktni podatki fizičnih oseb (naslovi, telefonske številke) - posameznikov (oškodovancev, serviserjev) - za katere IP ni našel podlage, ki bi dopuščala njihovo razkritje javnosti skladno z ZVOP-1. Upoštevajoč navedeno gre pri vseh primerih za varovane osebne podatke, ki po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja. IP pa ni mogel slediti odločitvi organa, da se prosilcu zaradi varovanih osebnih podatkov, ki jih vsebujejo zahtevani dokumenti, zavrne dostop v celoti. ZDIJZ v 7. členu namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (delni dostop). To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih iz 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. IP je ugotovil, da odločitev organa, da se zahtevanih dokumentov, upoštevajoč pravilo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, ne dá anonimizirati, ni bila pravilna, zato je organu naložil izvedbo delnega dostopa. IP je tako ugodil pritožbi prosilca in na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP delno odpravil odločbo organa in organu naložil, da mora prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije zahtevanih dokumentov. Organ mora ob posredovanju zahtevane dokumentacije prekriti varovane osebne podatke, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.Organ je v zvezi s točko 5 zahteve prosilcu posredoval napotilo, kje se zahtevane informacije nahajajo. V primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je skladno z drugo alinejo prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ informacija javnega značaja informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje. Skladno z dvanajstim odstavkom 10.a člena ZDIJZ mora tak subjekt na svoji spletni strani za navedene posameznike (npr. člana nadzornega organa) objaviti: osebno ime, dogovorjeno višino mesečnih prejemkov, dogovorjeno višino odpravnine in skupno višino neto izplačanih prejemkov v preteklem letu. Ker so skladno z novelo ZDIJZ-C (Uradni list RS, št. 23/14) med drugim absolutno javni podatki o višini dogovorjenih ali izplačanih prejemkov članov nadzornega organa[10] in so ti podatki do vključno leta 2015 prosto dostopni na spletni strani organa[11], je IP ugotovil, da je organ postopal pravilno, ko je prosilcu po določbi petega odstavka 6. člena ZDIJZ posredoval napotilo, kje se nahaja informacija o prejemkih članov nadzornega organa za leto 2015. Ob tem je IP ugotovil, da podatki za prvo polovico leta 2016 (še) niso javno dostopni in napotilo na spletno stran organa v tem delu ni zadostilo zahtevi, vendar se prosilec zoper takšno odločitev ni pritožil. Prosilec je v pritožbi navedel le, da je zahteval podatke o plačah članov nadzornega sveta, v letnem poročilu organa pa so le dodatki za navedeno (dodatno) delo in je očitno, da člani nadzornega sveta in komisij opravljajo tudi redno delo. Zato je v pritožbi zahteval, da mu organ posreduje tudi podatke, katera redna dela opravljajo člani nadzornega sveta in komisij in kolikšne so bile njihove redne (bruto) plače v letu 2015. Poleg tega je zahteval še podatke, katera dodatna dela še opravljajo navedene osebe in kolikšni so njihovi prejemki oz. dodatki za dodatna dela v letu 2015. Prosilec je pri navedeni točki zahteve podal delni umik pritožbe, zato je IP odločal zgolj o dostopu do podatka o višini mesečnih bruto dohodkov člana nadzornega sveta in komisij, …, za leto 2015. Prosilec je v dopisu z dne 27. 1. 2017 navedel, da ga je uradna oseba napotila na spletno stran, kjer so dostopni podatki o dodatnih prejemkih oseb, ki so člani nadzornega sveta in komisij. Nikjer pa ni javno dostopnih podatkov o rednih zaposlitvah oz. rednih dohodkih oseb, ki opravljajo dodatno delo nadzornega sveta. Prosilec je menil, da so zahtevani podatki (tj. plače) navedenih oseb informacije javnega značaja. Zato jih še naprej zahteva, in sicer v materialni oz. elektronski obliki in ne po telefonskem pogovoru, kot mu je odgovoril organ. IP je ugotovil, da plače zaposlenih pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava niso informacije javnega značaja. Čeprav je član nadzornega organa, za katerega prosilec v pritožbi zahteva informacijo o redni (bruto) plači v letu 2015, zaposlen pri organu, gre za varovane osebne podatke skladno z ZVOP-1. Kot je bilo že pojasnjeno, ZVOP-1 v 10. členu določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju (kamor sodi družba Elektro Ljubljana, d.d.) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Skladno s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja osebni podatki, povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, vendar pa glede na 1. člen Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF, v nadaljnjem besedilu ZJU) pri zaposlenih v družbi Elektro Ljubljana, d.d., ne gre za javne uslužbence. V prvem odstavku 1. člena ZJU je namreč določeno, da je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, pa niso del javnega sektorja po tem zakonu (tretji odstavek 1. člena ZJU). Pritožba prosilca je torej v delu, ki se nanaša na podatke o rednih dohodkih (tj. plačah) osebe, ki je hkrati član nadzornega sveta organa in uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja pri organu, neutemeljena in jo je IP, skladno s prvim odstavkom 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je pritožba delno utemeljena, saj so bila na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva. IP je zato pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP odločbo delno odpravil in s svojo odločbo sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP prosilčevo pritožbo na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil, ker je ugotovil, da ne gre za informacije javnega značaja (2. točka izreka te odločbe).Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO in 84/15 – ZZelP-J) oproščena plačila upravne takse.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo in sklep nista dovoljeni pritožbi, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,asistentka svetovalca pri IPMojca Prelesnik, univ. dipl. prav, informacijska pooblaščenka
[1] Dostopen na spletni strani http://www.elektro-ljubljana.si/2/O-podjetju/Katalog-informacij-javnega-znacaja.aspx. [2] Dostopno na spletni strani http://www.elektro-ljubljana.si/2/Za-delnicarje/Letna-porocila.aspx. [3] V postopku dostopa do informacij javnega značaja velja načelo dispozitivnosti, kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega materialnega zahtevka.[4] Glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. U 1481/94-6, VS12074.[5] Tako tudi sodba Upravnega sodišča RS, št. I U 1915/2011 z dne 13. 3. 2013.[6] Koncesijska pogodba za izvajanje gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije je dostopna na spletni strani http://84.39.218.201/MANDAT13/VLADNAGRADIVA.NSF/18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54/5977563fecd6a366c1257d23004240c9/$FILE/ATTH09Q4.pdf/Koncesijska_pogodba.pdf.[7] Prvi odstavek 4. člena ZDIJZ: “Informacija javnega značaja je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.”[8] Npr. sodba Upravnega sodišča, št. II U 205/2014-28 z dne 19. 8. 2015 oz. sodba, št. I U 1026/2014-18 z dne 2.9. 2015.[9] Tako tudi sodba Upravnega sodišča, št. II U 205/2014-28 z dne 19. 8. 2015.[10] Katalog informacij javnega značaja, 6. točka, dostopen na spletni strani http://www.elektro-ljubljana.si/2/O-podjetju/Katalog-informacij-javnega-znacaja.aspx. [11] Letno poročilo 2015, 6.2.14.2 Prejemki članov uprav in zaposlenih po individualni pogodbi ter nadzornih svetov, str. 130, dostopno na spletni strani http://www.elektro-ljubljana.si/2/Za-delnicarje/Letna-porocila.aspx.