LIO, Škoberne Leja s.p. - Ministrstvo za infrastrukturo
+ -Številka: 090-274/2016
Kategorije: Notranje delovanje organa
POVZETEK:Prosilka je na organ naslovila zahtevo za posredovanje Poročila o ukrepih, ki ga je organ izdal pod številko 029-1/2013-6 z dne 22. 11. 2014. Organ je zahtevo prosilke v celoti zavrnil, ker gre za podatke iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je prvi pogoj za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (notranje delovanje) izpolnjen, vendar pa ni izpolnjen tudi drugi pogoj. Škoda, ki jo je navedel organ, namreč ne prestane škodnega testa iz predmetne izjeme. Ob tem je IP še ugotovil, da četudi bi izjema notranjega delovanja dejansko bila podana, bi bilo dostop do zahtevanega dokumenta treba dovoliti na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz zahtevanega dokumenta namreč izhajajo dejstva in ugotovitve v zvezi z ravnanjem rudarskega inšpektorja pri opravljanju inšpekcijskih postopkov, torej pri opravljanju službenih del in nalog, ki spadajo v okvir njegovega delovnega razmerja kot javnega uslužbenca. IP je zaključil, da zahtevani dokument predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, zato je pritožbi ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil in sam rešil zadevo.
ODLOČBA:Številka: 090-274/2016/2Datum: 11. 1. 2017Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi LIO, Leja Škoberne s.p., … (v nadaljnjem besedilu prosilka) z dne 28. 11. 2016, ki jo po pooblastilu zastopa Odvetniška družba …, iz Ljubljane, zoper odločbo Inšpektorata RS za infrastrukturo, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-17/2016/2 z dne 14. 11. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilke z dne 28. 11. 2016 zoper odločbo Inšpektorata RS za infrastrukturo, št. 090-17/2016/2 z dne 14. 11. 2016, se ugodi in se 1. točka izreka izpodbijane odločbe odpravi ter se odloči, da mora organ prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati kopijo dokumenta »Poročilo o opravljenem internem nadzoru nad delom rudarskih inšpektorjev v primeru nadzora Kamnoloma Hrastje, št. 029-1/2013-6 z dne 22. 11. 2013«.2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e vProsilka je 25. 10. 2016 na organ naslovila zahtevo za posredovanje Poročila o ukrepih, ki ga je organ izdal pod številko 029-1/2013-6 z dne 22. 11. 2014 in ga je takrat pristojni rudarski inšpektor zavedel v zapisnik o inšpekcijskem nadzoru pod št. 06142-6/2014 z dne 24. 1. 2014. Prosilka je želela informacijo pridobiti v obliki fotokopije na poštni naslov ali v obliki pdf dokumenta na elektronski naslov.Organ je o zahtevi odločil z odločbo, št. 090-17/2016/2 z dne 14. 11. 2016, s katero je zahtevo v celoti zavrnil na podlagi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V postopku je organ ugotovil, da je predmet zahteve prosilke Poročilo o opravljenem internem nadzoru nad delom rudarskih inšpektorjev v primeru nadzora Kamnoloma Hrastje, št. 029-1/2013-6 z dne 22. 11. 2013, dostop do njega pa je zavrnil, ker gre za podatke iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju. Organ je navedel, da se interni nadzori opravljajo z namenom rednega spremljanja dela v primerih, ko je potrebno zaradi pritožbe zoper delo javnega uslužbenca strankam pripraviti celovit in zahteven odgovor v zvezi s konkretnim primerom oz. v primerih, ko organ prejme zahtevo pristojnega ministra ali drugega nadzornega organa za poročanje. Organ je še pojasnil, da se interni nadzori izvajajo skladno z internimi akti organa, niso pa predpisani niti v zakonskih niti v podzakonskih aktih. Pri izvajanju internih nadzorov gre namreč za odločitev vodstva organa z namenom, da se zagotovi spremljanje dela, ugotovi dejansko stanje v zvezi z delom ter odkrije morebitne nepravilnosti pri delu javnih uslužbencev in posledično pripravi podlaga, potrebna za odločitev vodstva v zvezi z delom javnih uslužbencev oz. v zvezi z vsebinami, za katere je pristojen inšpektorat. Posamezno poročilo s popisi poslovnih procesov, potekom dela, presojo veljavne zakonodaje, podajo mnenj in zaključki je torej dokument s celovitimi informacijami, ki jih vodstvo potrebuje za odločanje o nadaljnjih postopkih, o vsebini odgovorov, ki jih je organ dolžan podati strankam oz. nadzornim organom. Iz omenjenega sledi, da gre v primeru izdelkov, nastalih v internih nadzorih, nedvomno za akt notranjega delovanja organa, ki je podlaga za sprejem nadaljnjih odločitev. Organ je zaključil, da je konkretni dokument akt notranjega delovanja, in izvedel tudi škodni test oz. podal oceno škode, ki bi nastala, če bi se konkretno poročilo razkrilo. Če bi tovrstna poročila postala dostopna javnosti, bodo v javnosti vzbudila napačne predstave o politikah, stališčih in kakovosti dela organa. Inšpekcijski organi se pogosto soočajo z nezadovoljstvom ob svojih ugotovitvah in ukrepanju, razkritje tovrstnih poročil pa bo pritiske strank na delo organa, ob napačnem razumevanju takšnih poročil ter sklicevanju na ta poročila, povečalo ter s tem otežilo njegovo delo. To bo vplivalo na kakovostno in temeljito delo tistih, ki takšne nadzore opravljajo, na kritično in inovativno delo izvajalcev notranjih nadzorov. Posledično bodo takšni nadzori in poročila, za katera se je organ sam odločil z namenom zagotavljanja kakovostnejšega dela organa, izgubila namen, nato pa bi lahko bila celo ukinjena. Z nerazkritjem takšnih poročil se zavaruje proces notranjega odločanja, miselnega procesa organa in spremljanja dela posameznikov. Če bi se mnenje, vsebovano v konkretnem poročilu, glede razumevanja določb zakona in je bilo namenjeno zgolj notranjim procesom odločanja inšpektorata, uporabilo kot protiutež uradnim mnenjem za to pristojnih organov, bo proces dela organa še dodatno moten.Prosilka je 28. 11. 2016 zoper odločbo organa, št. 090-17/2016/2 z dne 14. 11. 2016, vložila pritožbo in navedla, da je organ napačno uporabil določbo 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zahtevani dokument ne more predstavljati dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa, saj ga je inšpektor navajal v konkretnem postopku inšpekcijskega nadzora in ga organ sam očitno ni smatral za dokument interne narave, ker se je nanj skliceval v zapisniku iz postopka inšpekcijskega nadzora, ki je po naravi stvari namenjen delovanju organa navzven in v javnem interesu. Glede na navedbe organa, da je bil namen sestave zahtevanega dokumenta priprava poročil nadzornim organom, pojasnil strankam postopkov ali morebitna uvedba delovno pravnih postopkov, je prosilka menila, da je bilo poročilo očitno namenjeno tudi rabi navzven. Če organ mnenja komisije ne potrdi kot uradno stališče organa, pa to ne spremeni dejstva, da je strokovna komisija pri organu takšno mnenje podala. Prosilka je menila, da je organ dolžan svoje naloge in pristojnosti izvrševati skladno z zakonodajo, predstojnik organa pa je odgovoren za zakonitost dela organa, zato argument, da bi organ prenehal z aktivnostmi internega nadzora, ki domnevno niso obvezne in je pri njih nastal zahtevan dokument, to pa bi pripeljalo do nižanja kakovosti odločanja organa, ne vzdrži resne pravne presoje. Ob zaključku pritožbe je prosilka še dodala, da bi ji organ moral omogočiti dostop do zahtevanega dokumenta, kljub morebitnemu obstoju izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker gre za podatke, povezane z opravljanjem dela javnih uslužbencev. Po opisu organa dokument namreč vsebuje podatke o presoji zakonitosti in ustreznosti izvajanja inšpekcijskega nadzora s strani javnega uslužbenca. Prosilka je podvomila, da bi bili vsi deli dokumenta takšni, da vsaj delni dostop ne bi bil mogoč.Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 090-17/2016/4 z dne 1. 12. 2016, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Pritožba je utemeljena.IP je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala, in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.V konkretni pritožbeni zadevi je sporno vprašanje, ali zahtevane informacije predstavljajo izjemo notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedena izjema organu omogoča, da prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:1. podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa,2. razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (t. i. specifični škodni test).Prvi pogoj je v konkretnem primeru izpolnjen. V obravnavanem primeru je prosilka zahtevala poročilo o opravljenem internem nadzoru nad delom rudarskih inšpektorjev v primeru nadzora Kamnoloma Hrastje. Pri organu je bila ustanovljena interna delovna skupina, ki je ta nadzor izvedla, in podala poročilo predstojnici organa. V zvezi s tem je IP sledil navedbam organa, da gre za dokument, ki predstavlja interno komunikacijo znotraj organa. Tudi po vsebinski plati je zahtevan dokument v obravnavni zadevi istovrsten primerom, ki se v teoriji navajajo kot podatki, sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem. To so npr. notranja korespondenca med funkcionarji in uradniki vlade (uprave), ki je namenjena pripravi odločitev vlade (uprave) oziroma drugih zavezancev, interna komunikacija organa, zlasti dopisi, mnenja, poročila, navodila, smernice in drugi interni dokumenti[1]. Opisana izjema kot taka varuje ''notranji proces razmišljanja organa''. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Opisani način je v pravni teoriji znan kot ''deliberative process'', torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo omejeno, če bi bilo odprto javnosti. Obenem pa je namen izjeme tudi preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa ''notranjega razmišljanja'' organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo organa. Razkritje tovrstnih informacij organa bi posameznikom omogočilo, da ugotovijo, kako se izogniti pravnim pravilom ali jih kršiti, ne da bi jih organi pregona pri tem izsledili.Vendar ugotovljeno dejstvo, da gre za dokument, sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa, ne zadostuje za uporabo izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V primeru obstoja prvega kriterija mora namreč zahtevani dokument prestati še t. i. škodni test, v okviru katerega je treba oceniti, ali bi razkritje tega dokumenta povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Navedeno pomeni, da je dostop do informacije mogoče zavrniti le, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Bistvena funkcija ZDIJZ je funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej. Organ, na čigar strani je dokazno breme, je v izpodbijani odločbi navedel, - da bo razkritje takšnih poročil vzbudilo v javnosti napačne predstave o politiki in stališču organa kot tudi o samem njegovem delu oz. kvaliteti njegovega dela,- da bo razkritje povečalo pritiske strank na delo organa in s tem otežilo njegovo delo,- da bodo posledično takšni nadzori in poročila izgubili namen, lahko pa bi bili celo ukinjeni, saj organ takšnih nadzorov ne bo več izvajal oz. jih ne bo več izvajal v takšnem obsegu, ker niso niti predpisani niti zahtevani, ampak se izvajajo zaradi odločitve vodstva z namenom zagotavljanja kvalitetnejšega dela,- da bo to vplivalo na kakovostno in temeljito delo tistih, ki takšne nadzore opravljajo, vplivalo bo na kritično in inovativno delo izvajalcev notranjih nadzorov,- da je iz zahteve vlagateljice razvidno, da želi dokument pridobiti za nasprotovanje stališču ministrstva, ki je pristojno za pripravo predpisov, ki ta dovoljenja urejajo oz. so urejali. Če bi se to mnenje uporabilo kot protiutež uradnim mnenjem za to pristojnih organov, bo proces dela organa še dodatno moten.IP je ugotovil, da v konkretnem primeru drugi kriterij za obstoj izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni izpolnjen. Škoda, ki jo je navedel organ, namreč ne prestane škodnega testa iz predmetne izjeme. Pri uporabi izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je treba biti še posebej previden, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Zato pomisleki organa, da bi razkritje takšnih poročil vzbudilo v javnosti napačne predstave o politiki in stališču organa kot tudi o njegovem delu oz. kvaliteti njegovega dela, ne morejo sami po sebi predstavljati izjeme od prosto dostopnih informacij. Nerazumevanje javnosti je namreč mogoče preprečiti ali odpraviti na načine, ki ne posegajo v ustavno zagotovljeno pravico dostopa do informacij – npr. z dodatnimi pojasnili in razlago podatkov, preden se te posreduje javnosti.Organ ni konkretno pojasnil, kakšno napačno razumevanje naj bi povzročilo razkritje dokumenta, tudi sicer pa je IP ugotovil, da organ v izpodbijani odločbi ni konkretno pojasnil, zakaj bi razkritje obravnavanih poročil povzročilo motnje pri njegovem delovanju, čeprav je breme dokazovanja t. i. standarda »onkraj dvoma« na strani organa, saj je organ tisti, ki najbolje pozna svoje delovanje in lahko izkaže in opiše motnje pri njegovem delovanju[2]. Argument, da bi se tovrstni nadzori prenehali izvajati, po mnenju IP ne vzdrži, saj je organ dolžan svoje naloge in pristojnosti izvrševati skladno z zakonodajo, predstojnik organa pa je odgovoren za zakonitost dela organa. Tako je dolžan tudi nadzorovati delo zaposlenih pri organu in v okviru zakona usmerjati in nadzorovati delo na konkretnih zadevah ter skrbeti za učinkovitost, strokovnost in zakonitost svojih odločitev. Iz Poročila o opravljenem internem nadzoru in obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bil izredni nadzor uveden zaradi dopisa ministra za infrastrukturo, poročilo pa pripravljeno za namen priprave odgovora pristojnemu ministrstvu na očitke o nevestnem delu inšpektorjev. Težko je slediti navedbi organa, da tega ne bi več počel, če je jasno, da je bil interni nadzor uveden zaradi poziva ministra, v čigar pristojnosti je sicer delo organa. Skladno s 23. členom Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14 in 51/16) minister daje organu v sestavi obvezna navodila za delo ter mu naloži, da v mejah svoje pristojnosti opravi določene naloge ali sprejme določene ukrepe ter mu o tem poroča. Prav tako lahko minister zahteva poročila, podatke in druge dokumente v zvezi z opravljanjem dela organa v sestavi, saj nadzoruje njegovo delo. Predstojnik organa v sestavi pa mora ministru redno in na njegovo posebno zahtevo poročati o delu organa v sestavi in o vseh pomembnejših vprašanjih s področij dela organa v sestavi (24. člen ZDU-1). IP tudi ne more slediti navedbi organa, da bi razkritje dokumenta vodilo do nastanka motenj v delovanju organa, ker bi razkritje vplivalo na kritično in inovativno delo izvajalcev notranjih nadzorov. Posameznik kot javni uslužbenec se mora zavedati odgovornosti svojega dela in dejstva, da s svojim delovanjem vpliva na odločitve o pravicah posameznikov. Pri opravljanju svojega dela oz. funkcije mora ravnati skladno s predpisi, ki ga zavezujejo in biti sposoben argumentirati svojo odločitev. Po mnenju IP tako stališče, da bi razkritje dokumentov vplivalo na kritično in inovativno delo izvajalcev notranjih nadzorov, ni na mestu. Tudi glede same vsebine zahtevanih informacij je IP ugotovil, da ne izražajo oziroma izkazujejo takšnih notranjih informacij, katerih razkritje bi resno oviralo nadaljnje delo organa oziroma povzročilo motnje pri delovanju organa. Kljub navedbam organa, da je delovna skupina v poročilu podala mnenje o razumevanju določb zakona, IP pojasnjuje, da iz dokumenta ni razvidna vsebina razprave ali osebno stališče posameznega člana delovne skupine, ampak splošno mnenje, ki ga je organ izdelal v zvezi z njegovim delovnim področjem in v zvezi z izvajanjem zakona, ki izvira iz njegovega delovnega področja. Tudi organ je v izpodbijani odločbi navedel, da delovna skupina ni sprejela stališča o veljavnosti konkretnega dovoljenja, ampak je ocenjevala le, ali je mogoče inšpektorju s tem, ko je dovoljenje štel za veljavno, glede na nejasne določbe predpisov, očitati kršitev delovnih obveznosti, to je opustitev dolžnega ravnanja (5. stran izpodbijane odločbe). IP ob tem poudarja, da stališč organa o razumevanju posameznih določb zakonov, ki vplivajo tudi na državljane, ne moremo umestiti v izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kljub temu da gre za mnenje, saj ima posameznik pravico vedeti, kako si določbe razlaga organ, posebej še, če iz tega razumevanja izhajajo posameznikove pravice in obveznosti. Čeprav organ ni konkretno pojasnil, kakšne motnje naj bi razkritje povzročilo in s kakšno stopnjo verjetnosti, bi do zatrjevanih motenj dejansko lahko prišlo, IP pojasnjuje, da je za konkretni primer pomembno tudi stališče Upravnega sodišča RS, ki ga je zavzelo v sodbi, št. I U 1857/2012-12 z dne 9. 10. 2013, ko je zapisalo, da je treba vsakič od primera do primera glede na konkretne okoliščine oceniti, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju organa, kar pomeni, da je rezultat te ocene lahko različen s potekom časa. V zvezi z navedenim je IP ugotovil, da je bilo poročilo o izrednem nadzoru nad delom rudarskih inšpektorjev v primeru nadzora Kamnoloma Hrastje sestavljeno leta 2013 za namen priprave odgovora pristojnemu ministrstvu zaradi očitkov o nevestnem delu inšpektorjev. Zaradi oddaljenosti dogodkov in kratkih zastaralnih rokov za uvedbo disciplinskih postopkov v primeru nevestnega dela javnih uslužbencev je IP prepričan, da so vsi postopki že zaključeni oz. je že nastopilo zastaranje[3]. Tako z razkritjem zahtevanega dokumenta ne more nastati niti škoda delovnopravnim postopkom oz. odločitvam organa v zvezi z delom javnih uslužbencev.Upoštevajoč vse navedeno, je IP zaključil, da dokument, ki ga je zahtevala prosilka, ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in s tem izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja.Ob tem IP še dodaja, da je po pregledu vsebine zahtevanega dokumenta ugotovil, da je delovna skupina v poročilu pripravila ugotovitve glede prenehanja veljavnosti koncesije oz. rudarske pravice za izkoriščanje, časa trajanja koncesije oz. rudarske pravice, dovoljenja za izvajanje del in dovoljenja za izkoriščanje, izvajanja rudarskih del izven pridobivalnega prostora ter podala zaključke in priporočila, vse v zvezi z delom rudarskega inšpektorja. Navedeno je potrdil tudi organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ko je pojasnil, da poročilo vsebuje podatke o presoji zakonitosti izvajanja rudarskih del konkretnega nosilca rudarske pravice ter preverjanju očitkov v zvezi z delom javnega uslužbenca, na katerega konkretno delo naj bi se očitki nanašali (3. stran izpodbijane odločbe). Tako je IP zaključil, da četudi bi izjema notranjega delovanja dejansko bila podana, bi bilo dostop do zahtevanega dokumenta treba dovoliti na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz zahtevanega dokumenta namreč izhajajo dejstva in ugotovitve v zvezi z ravnanjem rudarskega inšpektorja pri opravljanju inšpekcijskih postopkov, torej pri opravljanju službenih del in nalog, ki spadajo v okvir njegovega delovnega razmerja kot javnega uslužbenca.IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane še druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje niso podane. V zahtevanih informacijah so sicer navedene osebe z imenom in priimkom, ki so v povezavi z ostalimi informacijami določljive. IP pri tem pojasnjuje, da ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Varstvo po ZVOP-1 in posebnih predpisih tako uživajo le tisti osebni podatki, ki jih lahko opredelimo kot t.i. varovane osebne podatke. V obravnavanem primeru ne gre za varovane osebne podatke, saj so osebe na zahtevanem dokumentu navedene v okviru svoje funkcije, ki jo opravljajo kot javni uslužbenci oziroma funkcionarji. Gre za informacije, ki so povezane z njihovim delovnim razmerjem ali opravljanjem javne funkcije. Ti osebni podatki so tako, na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosto dostopni. Gre namreč za osebe, ki so ali so bile zaposlene pri organu oz. za člane delovne skupine, ki so ali so bili javni uslužbenci. Po oceni IP v konkretnem primeru tudi niso varovani podpisi javnih uslužbencev, ker so v zvezi z njihovim delom. Kot uradne osebe v postopku javni uslužbenci izdajajo upravne akte in druge dokumente, ki jih seveda tudi podpišejo. Njihovi podpisi so osebni podatki, ki so v zvezi z delom teh javnih uslužbencev, zato niso varovani podatki.IP je zaključil, da zahtevani dokument, torej Poročilo o opravljenem internem nadzoru nad delom rudarskih inšpektorjev v primeru nadzora Kamnoloma Hrastje, št. 029-1/2013-6 z dne 22. 11. 2013, predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja. To pomeni, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi, zato je IP pritožbi prosilke ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,Informacijska pooblaščenka
[1] Več o tem Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005, str. 139.[2] Tako sodba Upravnega sodišča, št. I U 1176/2010-12 z dne 30. 11. 2011.[3] Glede zastaranja uvedbe disciplinskega postopka je potrebno uporabiti določbo 128. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 s spremembami), saj kolektivna pogodba na ravni dejavnosti še ni bila sklenjena. Zastaranje uvedbe disciplinskega postopka je urejeno v prvem in drugem odstavku navedenega člena. Skrajni rok za uvedbo disciplinskega postopka je tako v treh mesecih od dneva, ko se je izvedelo za kršitev in storilca (subjektivni rok) oziroma v 6-mesecih od dneva, ko je bila kršitev storjena (objektivni rok).