Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo - Univerza v Ljubljani
+ -Številka: 090-272/2016
Kategorije: Javni uslužbenci in funkcionarji, Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval dostop do magnetograma seje senata Univerze v Ljubljani, poročilo posebne komisije v zvezi z obravnavo določene točke dnevnega reda na tej seji senata ter e – korespondenco med dvema javnima uslužbencema na določen dan, v zvezi z določeno zadevo. Organ je njegovo zahtevo v celoti zavrnil. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z dokumenti iz prvih dveh točk zahteve prosilca ne razpolaga, glede tretje točke zahteve pa je podana izjema varstva osebnih podatkov. Posledično je IP pritožbo prosilca v celoti zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-272/2016/2
Datum: 14. 12. 2016
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………….(v nadaljevanju prosilec), z dne 25. 11. 2016, zoper odločbo Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 074-1/2016-18 z dne 14. 11. 2016 v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je, dne 13. 10. 2016 in dopolnitev zahteve z dne 20. 10. 2016, organ pisno zaprosil za posredovanje:
- tistega dela magnetograma 32. redne seje senata UL z dne 27. 11. 2012, ki je v povezavi s točko ad)15 Razno in sklepom št. 15 (torej vse, kar se nanaša na primer………….), prosi za fotokopijo prepisa magnetograma ali za elektronsko, to je skenirano obliko dokumenta;
- poročilo posebej imenovane komisije iz sklepa 15, 32. redne seje senata UL z dne 27. 11. 2012, prosi za fotokopijo tega dokumenta ali v kakršni koli običajni elektronski obliki (e – sporočilo, skeniran dokument ali podobno);
- e – korespondenco med ………………….z dne 1. 4. 2016, ki ga je prejela KEV UL: prosi za fotokopijo izpisanega besedila ali v e – obliki (Outlookov format).
Prosilec je še navedel, da prosi za dokumente zaradi dopolnitve dokumentacije v zvezi z zadevo…………., ki jo obravnava KEV UL oz. zaradi morebitnih nadaljnjih postopkov v skladu s predpisi.
O zahtevi prosilca je organ dne 14. 11. 2016 odločil z odločbo št. 074-1/2016-18 (dalje izpodbijana odločba). Zahtevo prosilca je zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe najprej pojasnjuje, da je najprej preveril, ali razpolaga z informacijami, ki jih zahteva prosilec ter ugotovil, da ne razpolaga z dokumenti:
- magnetogramom 32. redne seje senata UL z dne 27. 11. 2012,
- poročilom posebej imenovane komisije iz sklepa 15, 32. redne seje senata UL z dne 27. 11. 2012.
Organ je ugotovil, da iz zapisnika o uničenju tonskih zapisov seje senata UL z dne 24. 11. 2015, katerega kopijo je organ posredoval prosilcu, izhaja, da je Komisija za uničenje tonskih posnetkov sej senata Univerze v Ljubljani dne, 24. 11. 2015 fizično uničila nosilec tonskega zapisa seje senata z dne 27. 11. 2012. Skladno z navedenim tonski zapis seje senata Univerze v Ljubljani z dne 27. 11. 2012, ne obstaja. Organ je nadalje ugotovil, da prav tako ne obstaja poročilo posebej imenovane komisije iz sklepa 15., 32. redne seje senata UL z dne 27. 11. 2012. Organ je preveril in ugotovil, da senatu UL v zvezi s tem ni bil posredovan noben dokument. Na podlagi navedenega je organ prvo in drugo alinejo zahteve prosilca zavrnil zaradi neobstoja informacije javnega značaja. Nadalje organ navaja, da razpolaga z dokumentom e – korespondenca z dne 1. 4. 2016, vendar je dostop treba zavrniti zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov. Organ je namreč ugotovil, da e – korespondenca z dne 1. 4. 2016 vsebuje osebne podatke dveh oseb (ime in priimek, elektronski naslov). Osebni podatki, ki jih zahteva prosilec, se nanašajo na tretji osebi (in ne na prosilca samega), ki sta bili zaposleni na UL, vendar v času odločanja organa nimata sklenjenih pogodb o zaposlitvi na UL in torej nista več javna uslužbenca. Obdelava osebnih podatkov tretje osebe je dovoljena zgolj na podlagi zakona, pri čemer organ ugotavlja, da nima zakonske podlage za posredovanje zahtevanih osebnih podatkov kot informacije javnega značaja. Prosilec v konkretnem primeru ne zahteva podatkov o porabi javnih sredstev ali podatkov, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, kar bi potencialno predstavljalo podlago za dostop po 1. alineji tretjega dostavka 6. člena ZDIJZ. Glede osebnih podatkov kandidatke, ki se prepletajo v e-korespondenci z dne 1. 4. 2016, se organ v celoti sklicuje na odločbo št. 751-8/2012-30 z dne 24. 2. 2016 in odločbo IP št. 090-51/2016/2 z dne 30. 3. 2016, ki sta že bili izdani prosilcu. Organ je namreč prosilcu zavrnil dostop do strokovnih poročil v primeru doktorskega postopka kandidatke. Tudi v predmetni zadevi anonimizacija kandidatke ni mogoča v tej meri, da bi kandidatka postala neprepoznavna oziroma nedoločljiva. V zvezi s tem je organ presojal, ali je možen delni dostop (7. člen ZDIJZ), pri čemer je zaključil, da delni dostop ni možen. Organ nadalje še ugotavlja, da ker e-korespondenca z dne 1. 4. 2016 vsebuje izmenjavo mnenj tretjih oseb oziroma posvet med njima, gre tudi za izjemo notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. E – korespondenca namreč predstavlja t.i. notranje razmišljanje organa, s čimer se omogoči odkrito in odprto razmišljanje, ki bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Namen je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa notranjega razmišljanja organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. Organ še pojasnjuje, da e-korespondenca z dne 1. 4. 2016 v večjem delu ne vsebuje opredelitve do same zadeve, temveč do interpretacije, ki jo je prosilec podal v zvezi z navedbo tretje osebe. Prosilec je namreč v sklopu te zahteve do informacij javnega značaja zahteval, da se z njegovo prošnjo z dne 13. 10. 2016 oziroma celotnim dopisom seznani tudi tretjo osebo (takratnega zaposlenega na UL). Organ je to storil, takratni zaposleni pa ni podal privolitve, da se z njegovim mnenjem seznani tudi prosilca, zato je organ v zvezi z varstvom osebnih podatkov dolžan spoštovani določila ZVOP-1 in ZDIJZ. Prosilcu je bil v ta namen poslan dotični izsek iz zapisnika 32. seje senata UL z dne 27. 11. 2013 (točka Ad 15.), z namenom, da ne prihaja do napačne interpretacije. Nadalje organ še pojasnjuje, da posvet v e-korespondenci z dne 1. 4. 2016 ni bila dokončna odločitev, ki bi jo pristojni organ UL sprejel. Prva oseba je namreč podala drugi osebi pojasnilo, mnenje oziroma notranje razmišljanje v zvezi s postopkom, ki je bil takrat v teku pri organu, in sicer postopek zagovora doktorske disertacije, v skladu z določili poglavja F) Doktorska disertacija Statuta Univerze v Ljubljani (Uradni list RS, št. 8/2005, s spremembami). Tovrstna informacija oziroma posvet pri organu ne more biti kot informacija javnega značaja erga omnes javno dostopna. Če bi organ to storil, bi nastale motnje pri delovanju, saj si nihče več v zadevi ne bi upal podati stališča.
Zoper odločbo organa št. 074-1/2016-18 z dne 14. 11. 2016 je prosilec dne 25. 11. 2016 pri organu vložil pritožbo. Navaja, da bi moral organ njegovo prošnjo obravnavati v duhu ZUP, saj gre za zaprošene dokumente, ki so sestavni del postopka z delovnim imenom zadeva…………., ki teče na njegovo pobudo že od marca 2016 na komisiji za etična vprašanja Univerze v Ljubljani, kar je organu dobro znano. Prosilec meni, da je kot ena od pripoznanih strank v tem postopku (pobudnik obravnave, vabljen na sejo komisije ter soudeleženec v razpravi z dokumentiranimi odzivi na delovni dokument KEV UL in zapisnik KEV UL) upravičen do vpogleda v dokumente, ki se nanašajo na obravnavano zadevo………….., še posebej, če se nanašajo na prosilca osebno, kar je tudi jasno razvidno iz komunikacije s KEV v tej zadevi.
Organ je pritožbo prosilca, z dopisom št. 074-1/2016-21 z dne 30. 11. 2016, posredoval v odločanje IP, kot pravočasno, vloženo po upravičeni osebi in po njegovem mnenju neutemeljeno. V zvezi z navedbami prosilca v pritožbi, da bi organ moral njegovo vlogo obravnavati po ZUP, organ še pojasnjuje, da postopek pred komisijo za etična vprašanja v predmetni zadevi ne teče v skladu z določili ZUP, temveč komisija dela skladno z določili Zakona o visokem šolstvu, statutom UL, Etičnim kodeksom Univerze v Ljubljani in s Poslovnikom o delu komisije za etična vprašanja z dne 6. 6. 2011.
Pritožba ni utemeljena.
Ker prosilec v pritožbi navaja, da bi moral organ njegovo vlogo obravnavati po določbah ZUP, IP uvodoma pojasnjuje, da iz zahteve in dopolnitve zahteve prosilca izhaja, da je bila zahteva vložena po ZDIJZ. Iz poziva na dopolnitev zahteve, ki ga je organ dne 20. 10. 2016 posredoval prosilcu, jasno izhaja, da je organ zahtevo prosilca obravnaval po ZDIJZ, prosilec pa v postopku temu ni oporekal (na poziv organa z dne 20. 10. 2016 je zahtevo še istega dne dopolnil v smislu obveznih sestavin vloge za dostop do informacij javnega značaja po 17. členu ZDIJZ). Izhajajoč iz navedenega IP zaključuje, da organ ni kršil pravil upravnega postopka, s tem, ko je zahtevo prosilca obravnaval kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. K takšnemu prepričanju IP vodi tudi ugotovitev, da iz zahteve prosilca z dne 13. 10. 2016 ni izhajalo, na katero pravno podlago se prosilec sklicuje, zaradi česar je organ utemeljeno sledil določbi tretjega dostavka 17. člena ZDIJZ, ki pravi, da prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po tem zakonu, organ obravnava zahtevo po tem zakonu.
Kot organ druge stopnje je IP v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ob tem še pojasnjuje, da kot pritožbeni organ na področju dostopa do informacij javnega značaja ni pristojen presojati, ali lahko prosilec zahteva dostop do informacij tudi na podlagi ZUP, zato se v tem delu do pritožbenih navedb prosilca in odgovora organa ne opredeljuje.
V zvezi s tem IP še pojasnjuje, da za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa (5. člen ZDIJZ), po katerem so informacije (če gre seveda za prosto dostopne informacije javnega značaja) dostopne vsakomur, pod enakimi pogoji. Navedeno pomeni tudi, da se v postopku po ZDIJZ vprašanje prostega dostopa presoja z vidika načela erga omnes, kar pomeni, da ima ugotovitev, da gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, učinek proti vsakomur, ne le v odnosu do konkretnega prosilca. To posledično pomeni, da za presojo vprašanja, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, okoliščine, vezane na konkretnega prosilca, niso relevantne. Povedano drugače, zakaj konkreten prosilec informacijo javnega značaja potrebuje in kaj želi z njeno pomočjo izkazati, v postopku po ZDIJZ ni relevantno in na odločitev v tem postopku ne more vplivati.
Glede 1. in 2. točke zahteve prosilca z dne 13. 10. 2016 in dopolnitev zahteve z dne 20. 10. 2016
Organ je 1. in 2. točko zahteve prosilca zavrnil, ker z v tem delu zahtevanimi informacijami ne razpolaga. Ob tem je organ glede magnetograma 32. redne seje senata UL z dne 27. 11. 2012 pojasnil, da je bil predmetni tonski zapis fizično uničen (priložil je tudi zapisnik o uničenju z dne 24. 11. 2015), glede poročila posebej imenovane komisije iz sklepa 15, 32. redne seje senata UL z dne 27. 11. 2012 pa je organ navedel, da tovrstnega poročila ni prejel. Ker prosilec v pritožbi ni navedel nobenih okoliščin, dejstev ali dokazov, iz katerih bi izhajajo nasprotno, je IP v tem delu v celoti sledil organu in zaključil, da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal, oziroma pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Posledično je IP zaključil, da je treba pritožbo prosilca glede 1. in 2. točke njegove zahteve zavrniti.
IP ob tem še pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Upoštevati je treba, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Poleg tega IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, ali organ ravna pravilno, ker ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti.
Navedeno pomeni, da v zvezi z zahtevano dokumentacijo ni izpolnjen eden izmed pogojev iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, ki morajo biti podani kumulativno, da lahko potrdimo obstoj informacije javnega značaja. Ker pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, jo je IP kot neutemeljeno zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.
Glede 3. točke zahteve prosilca z dne 13. 10. 2016 in dopolnitev zahteve z dne 20. 10. 2016
Glede 3. točke zahteve prosilca (e – korespondenca med………………, ki ga je prejela KEV UL) organ navaja, da razpolaga z dokumentom, vendar je dostop treba zavrniti zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je namreč ugotovil, da e – korespondenca z dne 1. 4. 2016 vsebuje varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, delni dostop pa ni mogoč.
V skladu s tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme tako napoti na določbe ZVOP-1, ki predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, določene v 38. členu Ustave, ki v prvem odstavku navedenega člena določa, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov in da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja.
ZVOP-1 v prvi in drugi točki 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, in da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, način identifikacije pa ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. V skladu s tretjo točko prej navedenega člena pomeni obdelavo osebnih podatkov kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).
Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov (drugi odstavek 8. člena ZVOP-1).
Pravne podlage za obdelavo podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, določa 9. člen ZVOP-1:
»(1) Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.
(2) Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo«.
Pri ugotavljanju, ali so v zahtevanem dokumentu osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je treba ugotoviti:
- ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka po 6. členu ZVOP-1 in
- ali za razkritje osebnega podatka obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1.
V tem pritožbenem postopku je organ IP predložil tudi e – korespondenco med …………………………z dne 1. 4. 2016, ki ga je prejela KEV UL in ki je predmet zahteve prosilca. IP je z vpogledom v predmetni dokument ugotovil, da ta vsebuje osebne podatke dveh posameznikov, v tistem času zaposlenih na UL in osebne podatke kandidatke v primeru doktorskega postopka. V nadaljevanju se je tako ukvarjal z vprašanjem, ali gre za varovane osebne podatke.
IP primarno pojasnjuje, da ne gre slediti navedbam organa v izpodbijani odločbi, da so osebni podatki dveh posameznikov – javnih uslužbencev varovani, ker gre za posameznika, ki v času odločanja organa nimata več sklenjenih pogodb o zaposlitvi na UL in torej nista več javna uslužbenca, zaradi česar naj organ ne bi imel pravne podlage za obdelavo njunih osebnih podatkov. Tej argumentaciji IP ni sledil, ker iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki daje pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov javnih uslužbencev, ki so v zvezi z delovnim razmerjem, ne izhaja, da se ta določba nanaša le na čas, dokler konkretno delovno razmerje javnega uslužbenca traja. Povedano drugače, za presojo vprašanja, ali gre za osebne podatke javnih uslužbencev, ki so v zvezi z delovnim razmerjem, ni relevantno, ali ima določen javni uslužbenec še status zaposlenega pri organu v času odločanja organa oz. v času izdaje izpodbijane odločbe, ampak je odločilno dejstvo, ali je imel status javnega uslužbenca v času, ko je nastal zahtevani dokument, v katerem se pojavljajo njegovi osebni podatki. Za odločitev v konkretnem postopku je namreč bistven odgovor na vprašanje, ali so osebni podatki, ki se nahajajo v zahtevanem dokumentu, v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. IP tako ugotavlja, da so osebni podatki obeh posameznikov v zahtevanem dokumentu, ki sta si izmenjala predmetno sporočilo, osebni podatki dveh javnih uslužbencev, vendar pa ti osebni podatki niso neposredno v zvezi z njunim delovnim razmerjem v smislu 1. alineje tretjega dostavka 6. člena ZDIJZ.
V zvezi z vprašanjem, katere podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca je dopustno razkriti na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ, IP najprej poudarja, da navedena določba predstavlja izjemo od izjem in jo je treba razlagati ozko in v skladu z namenom, ki ga zasleduje ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Tako je treba razlikovati med tistimi osebnimi podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem javnopravnih nalog in porabo javnih sredstev javnega uslužbenca in celoto vseh ostalih osebnih podatkov, ki jih organ kot upravljavec vodi o javnem uslužbencu kot zaposlenemu na podlagi zakona, ki ureja delovna razmerja. Poudariti velja, da se javni uslužbenci s tem, ko sklenejo pogodbo o zaposlitvi v javnem sektorju, ne odpovedo v celoti zasebnosti na delovnem mestu. Namen določbe prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ je v tem, da so prosto dostopni tisti podatki iz delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki vplivajo na izvajanje njegovih javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. Tako kaže tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je že v primeru Halford proti Združenemu kraljestvu (25. 6. 1997, Reports 1997-III) uveljavilo t.i. doktrino pričakovane zasebnosti. Po tej teoriji je potrebno tehtati dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja. Nedvomno velja, da javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Navedeno pa ne pomeni, da javni uslužbenec na delovnem mestu nima pravice do nobene zasebnosti. Sodišče je tako v zgoraj navedenem primeru ugotovilo, da telefonski klici iz poslovnih prostorov prima facie predstavljajo del zasebnega življenja in dopisovanja. Temu je sledila tudi odločitev v primeru Copland proti Združenem kraljestvu (3. 4. 2007, Appl. No. 62617/00), v katerem je sodišče reklo, da enako velja za elektronsko pošto in informacije, ki izvirajo iz nadzora uporabe interneta. Kot je lahko tožnica v primeru Halford, ki ni bila opozorjena, da bodo njene telefonske klice nadzorovali, glede teh klicev razumno pričakovala zasebnost, je lahko tudi tožnica v primeru Copland pričakovala, da njena uporaba elektronske pošte ne bo nadzorovana, če na to ne bo opozorjena. Doktrini pričakovane zasebnosti je v odločbi št. U-I-25/95 sledilo tudi naše Ustavno sodišče.
IP je v konkretnem primeru obenem ugotovil, da vsebina elektronske komunikacije, ki jo je zahteval prosilec, izraža osebno, subjektivno mnenje določenega javnega uslužbenca, ki ne odraža nujno pogleda oz. uradnega stališča organa. Gre za neformalno elektronsko komunikacijo med dvema posameznikoma, ki ni bila del uradnih postopkov pri organu in iz katere izhaja osebno mnenje oz. subjektivni pogled na obravnavano tematiko. V tem delu je IP pritrdil stališču organa, da gre za varovane osebne podatke. Pri izražanju osebnih, subjektivnih stališč, ki so del medsebojne elektronske komunikacije, gre namreč nedvomno za osebne podatke, pri teh podatkih pa ne gre za podatke, ki so neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, zato 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne more biti pravna podlaga za njihovo razkritje javnosti. Ker IP druge pravne podlage za razkritje osebnih podatkov ni našel, je zaključil, da gre v tem delu za varovane podatke.
IP je nadalje pritrdil tudi ugotovitvi organa, da se v zahtevani e – komunikaciji nahajajo tudi osebni podatki kandidatke v doktorskem postopku, ki so prav tako varovani, ker za njihovo posredovanje javnosti ni pravne podlage v smislu 9. člena ZVOP-1. Prav tako je IP v celoti sledil organu, da delni dostop do zahtevanih dokumentov v smislu 7. člena ZDIJZ ni mogoč, ker tudi s prekritjem določenih osebnih podatkov na zahtevanem dokumentu anonimizacija kandidatke ni možna.
Ker je IP ugotovil, da je pritožbo prosilca treba zavrniti iz razloga varstva osebnih podatkov, se dalje ni spuščal v presojo izjeme notranjega delovanja, na katero se je organ prav tako skliceval v izpodbijani odločbi.
Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da je bila odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
mag. Kristina Kotnik Šumah
namestnica informacijske pooblaščenke
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka