+-Datum: 15.01.2017 Številka: 090-269/2016 Kategorije: Poslovna skrivnost POVZETEK:Organ je, sklicujoč se na poslovno skrivnost, zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje podatkov o kreditih, odobrenih v okviru določenih programov: kdaj so upravičenci prejeli sredstva, kakšna je višina prejetih sredstev, za kakšno obdobje je bil kredit dan vsakemu posameznemu upravičencu, kolikšna je višina obrestne mere in kaj je predmet zavarovanja po posameznih sklenjenih pogodbah. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da so zahtevani podatki označeni kot poslovna skrivnost po subjektivnem kriteriju, in da ne gre za podatke o porabi javnih sredstev, zato je pritožbo zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-269/2016/4Datum: 16. 1. 2017Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilec), z dne 10. 11. 2016 zoper odločbo SID – Slovenske izvozne in razvojne banke d.d., Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 030-3/2016-12, z dne 25. 10. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo O D L O Č B O:1. Pritožba prosilca z dne 10. 11. 2016 zoper odločbo SID – Slovenske izvozne in razvojne banke d.d. št. 030-3/2016-12, z dne 25. 10. 2016 se zavrne.2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je dne 29. 9. 2016 in dne 3. 10. 2016 vložil 14 zahtev, s katerimi je zahteval, da mu organ v elektronski obliki po e-pošti posreduje dokumente, iz katerih izhajajo podatki o kreditih, odobrenih v okviru sedmih programov organa:
Razvojno-spodbujevalni program SID banke za mikrofinanciranje poslovanja MSP (MSP 1 – TEKOČE POSLOVANJE MIKRO)
Razvojno-spodbujevalni program SID banke za financiranje poslovanja MSP (MSP 2 – TEKOČE POSLOVANJE)
Razvojno-spodbujevalni program SID banke za financiranje naložb in zaposlovanja v MSP (MSP 3 – NALOŽBE IN ZAPOSLOVANJE)
Razvojno-spodbujevalni program SID banke za financiranje raziskav, razvoja in inovacij v MSP (MSP 4 – RAZISKAVE, RAZVOJ IN INOVACIJE)
Razvojno-spodbujevalni program SID banke za financiranje naložb in kapitalskega utrjevanja MSP (MSP 6 – NALOŽBE S KAPITALSKO UTRDITVIJO)
Razvojno-spodbujevalni program SID banke za financiranje poslovanja in kapitalskega utrjevanja MSP (MSP 7 – TEKOČE POSLOVANJE S KAPITALSKO UTRDITVIJO)
Razvojno-spodbujevalni program SID banke za financiranje tehnološko-razvojnih projektov (RRI 1 – TEHNOLOŠKO – RAZVOJNI PROJEKTI).
Prosilec je zahteval dokumente, iz katerih izhajajo naslednji podatki o vsakem posamičnem kreditu, odobrenem znotraj programov organa:- kdaj so upravičenci prejeli sredstva (datum podpisa pogodbe) in višino prejetih sredstev;- obdobje, za katerega je bil kredit dan vsakemu posameznemu upravičencu (ročnost kredita);- višina obrestne mere,- predmet zavarovanja po posameznih sklenjenih pogodbah (kaj so za zavarovanje svoje obveznosti po sklenjeni pogodbi zagotovili posamezni upravičenci).Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 030-3/2016-12, z dne 25. 10. 2016, v kateri je navedel, da zahtevani podatki zadevajo dejstva in okoliščine o komitentih organa oziroma njihovem poslovanju. Gre za podatke, ki jih Zakon o bančništvu (Ur. l. RS št. 25/15, 44/16 - ZRPPB in 77/16 – ZCKR; v nadaljevanju ZBan-2), kot za banko veljaven specialni predpis, opredeljuje kot bančno zaupne podatke. ZBan-2 v 125. členu v povezavi s prvim in drugim odstavkom 126. člena namreč določa, da mora banka kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine o posamezni stranki, s katerimi razpolaga. Člani organov banke, njeni delničarji in delavci oziroma druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom v banki oziroma pri opravljanju storitev za banko taki zaupni podatki kakorkoli dostopni, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam niti jih sami uporabiti ali omogočiti, da bi jih uporabile tretje osebe. Organ je navedel, da enake omejitve vsebujejo tudi notranji akti organa in citiral relevantne določbe Pravilnika o poslovni skrivnosti. Na podlagi prve točke tretjega odstavka 126. člena ZBan-2 je organ lahko ugodil zahtevam prosilca, ki so se nanašale na razkritje imen subjektov, ki so do 1. 9. 2016 v okviru programov organa prejeli kredit. Organ namreč razpolaga z izrecnim pisnim pristankom komitentov, katerim so bili v okviru teh programov odobreni krediti, da se javnosti lahko razkrijejo sicer bančno zaupni podatki glede naziva komitenta, naziva in trajanja projekta, podprtega s kreditom organa, višine prejete državne pomoči in informacije o udeležbi organa, MGDR in EIB pri financiranju po kreditni pogodbi. Glede ostalih podatkov, ki skladno z ZBan-2 štejejo za bančno zaupne podatke, organ ne razpolaga z izrecnim pisnim pristankom komitentov. Na podlagi navedenih zakonskih podlag organ prosilcu ne sme razkriti zahtevanih podatkov o posameznih bančnih poslih. Iz navedenih internih aktov organa izhaja, da podatki, ki jih je skladno z bančno zakonodajo treba šteti kot bančno zaupne, hkrati pomenijo poslovno skrivnost organa. Gre za okoliščino, ki organu omogoča, da uveljavlja izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Določbe pravilnika o poslovni skrivnosti ustrezajo z ZGD-1 predvidenim pisnim sklepom, s katerim gospodarska družba lahko na podlagi lastne ocene oziroma t.i. subjektivnih meril opredeli, kaj šteje za poslovno skrivnost. Skladno s tem je v njih opredeljene podatke treba šteti za poslovno skrivnost organa, ki dopušča uveljavljanje izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Upoštevajoč, da je zahtevek prosilca treba zavrniti že na podlagi določb ZBan-2 in na podlagi izjeme ZDIJZ o poslovni skrivnosti in načela ekonomičnosti postopka, se v postopku ni preverjalo, ali zahtevani podatki predstavljajo tudi poslovno skrivnost gospodarskih družb, katerim so bili znotraj programov organa odobreni krediti. Tovrstno ugotavljanje bi v konkretnem primeru zahtevalo, da organ pozove več kot 650 svojih komitentov. S tem bi organu nastali nesorazmerno veliki stroški. Organ je preveril, ali bi zahtevani podatki lahko predstavljali podatke o porabi javnih sredstev in poudaril, da je s tem v zvezi bistveno razlikovanje med kreditom organa in državno pomočjo, ki so jo komitenti organa deležni zaradi obrestnih mer kredita, katerih višina je nižja od tržnih obrestnih mer. Porabo javnih sredstev lahko predstavlja zgolj državna pomoč (razlika med tržno ceno kredita in ceno kredita organa). Temu ustrezno organ že v fazi odobravanja kredita pridobiva vnaprejšnje soglasje svojih komitentov, da se javnosti lahko razkrijejo njihova imena in višina državne pomoči, ki jo v primeru odobritve kredita prejmejo. Nikakor pa kredit organa sam po sebi ne pomeni porabe javnih sredstev, saj ga mora komitent odplačati tako kot katerikoli drug kredit ali posojilo, dano po tržni ceni.Dne 10. 11. 2016 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo št. 030-3/2016-12, z dne 25. 10. 2016 in navedel, da ni zahteval, da mu organ posreduje podatke, ki so dejansko poslovna skrivnost komitentov organa, kot so njihovi poslovni načrti, razne finančne analize, programi/projekti itd., ampak je zahteval podatke glede porabe javnih sredstev. Organ je čakal do zadnjega, z zakonom predpisanega dne za podajo odgovora, kar je zakonsko dopustno, a poslovno sporno. Organ se sklicuje na ZBan-2, ki je splošen predpis za komercialne banke (in nima določb, ki so posebne glede dajanja informacij javnega značaja, kot je poraba javnih sredstev v primeru organa) ter na svoje notranje akte, ki ne morejo biti nad zakoni, zato so ti predpisi v konkretni zadevi brezpredmetni. Organ trdi, da je podatek, ki ga med drugim lahko posreduje, višina državne pomoči, kljub temu pa prosilcu tega podatka ni posredoval. V primeru programov organa gre za porabo javnih sredstev, glede katerih v skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ ni moč uveljaviti izjeme, ki temelji na obstoju poslovne skrivnosti. Organ ni navadna komercialna banka, ampak je banka, katere ustanoviteljica je Republika Slovenija in upravlja s sredstvi, ki so javna (poraba javnega denarja). Že v dokumentih organa Ključni podatki za kreditojemalce je navedeno: »Kredit ima status javnih sredstev ter status pomoči de minimis. Državna pomoč je dodeljena z dnem, ko…«. Prav tako je v dokumentih Posebni pogoji financiranja poslovanja MSP (za program MSP 1 in MSP 2), Posebni pogoji investicijskega financiranja MSP (za program MSP 3), Posebni pogoji financiranja inovacijske dejavnosti MSP (za program MSP 4), Posebni pogoji financiranja naložb in kapitalskega utrjevanja MSP (za program MSP 6), Posebni pogoji financiranja poslovanja in kapitalskega utrjevanja MSP (za program MSP 7), Posebni pogoji financiranja tehnološko-razvojnih projektov (za program PRI 1), za vsak program posebej navedeno: »Kredit ima status javnih sredstev…«. Zaradi vsega navedenega prosilec zahteva, da se mu posredujejo podatki, ki jih je zahteval.Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba, ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 030-3/2016-16 z dne 28. 11. 2016, poslal IP.IP je dne 14. 12. 2016 z namenom razjasnitve dejanskega stanja pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP. Organ je pojasnil, da se vsi zahtevani podatki, razen podatka o datumu, kdaj so upravičenci prejeli sredstva, nahajajo v kreditnih pogodbah. Podatek o datumu, kdaj so upravičenci prejeli sredstva, pa se nahaja v nalogih za plačilo. Vseh vlog, na podlagi katerih je bil kredit odobren v okviru programov, ki zanimajo prosilca, je 677. Organ je prosilcu že posredoval podatke o upravičencih in višini prejete državne pomoči ter podatke o načinu izračuna državne pomoči. Organ je pojasnil, da višina državne pomoči pomeni razliko med minimalno tržno obrestno mero, ki po pravilih EU še ne pomeni državne pomoči, in odobreno ugodnejšo obrestno mero. Pri tem se upoštevajo značilnosti kredita (npr. ročnost), bonitetna ocena prejemnika, kvaliteta zavarovanj, referenčna tržna obrestna mera, ki jo redno objavlja Evropska komisija, in velja na dan odobritve kredita, pogoji sheme državne pomoči, po kateri je posamezen spodbujevalni program prijavljen kot dovoljena državna pomoč (npr. GBER, de minimis, posebej prijavljen program pri Evropski komisiji), eventualna višina že dodeljene državne pomoči istemu podjetju, želje končnega prejemnika po intenzivnosti (porabi) državne pomoči v konkretni vlogi, ipd. V skladu z vnaprej določenim in objavljenim postopkom za izračun ekvivalenta državne pomoči se nato izračuna končna obrestna mera, za katero se šteje, da vsebuje element državne pomoči. Izraz »kredit ima status javnih sredstev ter status državne pomoči…« se nanaša na ekvivalent državne pomoči, ki se izračuna po prej opisanem postopku. Organ se strinja, da je ta podatek absolutno javen in ga je zato tudi posredoval prosilcu. Organ je še pojasnil, da se določbe ZBan-2, razen z izjemami, ki so navedene v specialnem zakonu (ZSIRB), v celoti uporabljajo oziroma zavezujejo organ. 125. in 126. člen ZBan-2 določa, v katerih primerih in kateri podatki se lahko posredujejo tretjim osebam. Organ vztraja pri izjemi poslovne skrivnosti pri podatkih, ki jih prosilcu ni posredoval. V zvezi s tem je predložil Pravilnik o poslovni skrivnosti, ki se nanaša na pogodbe, sklenjene po 29. 1. 2013. Organ je poudaril, da je javen le podatek o ekvivalentu državne pomoči. Pri ostalih podatkih pa je treba upoštevati potencialno nesorazmerno veliko škodo, ki bi nastala končnemu koristniku in organu. Informacije o višini obrestne mere, informacija, da je komitent dal zavarovanje in višini zavarovanja lahko vplivajo in ocenjuje, da bi vplivale, na kreditne aranžmaje z ostalimi upniki. Z razkritjem zahtevanih podatkov bi lahko utrpel škodljive posledice tudi organ, predvsem z vidika tveganja ugleda in tveganja poslovne škode. Na vprašanje, na podlagi česa je določen nabor podatkov, za katere ima organ pisna soglasja komitentov za razkritje javnosti, je organ odgovoril, da mora o višini prejete državne pomoči poročati MF in drugim organom oziroma institucijam. Organ se tudi financira pri drugih razvojnih bankah (poleg zadolževanja na trgu), ki praviloma zahtevajo namensko porabo sredstev in posledično poročanje, temu ustrezno organ vsakokrat sestavi nabor podatkov, ki so javni. Ta nabor je določen v vsakokratnem programu.Pritožba ni utemeljena.IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.Iz definicije informacije javnega značaja (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ) izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati in3. nahajati se mora v materializirani obliki.Prosilec je zahteval dostop do dokumentov, iz katerih izhajajo naslednji podatki o vsakem posamičnem kreditu, odobrenem znotraj 7 programov organa, ki jih je v zahtevi izrecno navedel:- kdaj so upravičenci prejeli sredstva (datum podpisa pogodbe) in višino prejetih sredstev;- obdobje, za katerega je bil kredit dan vsakemu posameznemu upravičencu (ročnost kredita);- višina obrestne mere,- predmet zavarovanja po posameznih sklenjenih pogodbah (kaj so za zavarovanje svoje obveznosti po sklenjeni pogodbi zagotovili posamezni upravičenci).Na podlagi pojasnil organa in dokumentacije, priložene na ogledu in camera, je IP ugotovil, da je zahteva prosilca povezana s 677 vlogami, na podlagi katerih so bili odobreni krediti v okviru programov, ki zanimajo prosilca. V sklenjenih kreditnih pogodbah[1] se nahajajo vsi zahtevani podatki, razen datuma, kdaj je upravičenec prejel sredstva, ki je naveden v nalogih za plačilo. Predmet presoje v konkretnem primeru so torej podatki iz sledečih določb v vsakokratni kreditni pogodbi:- prvi odstavek 2. člena (višina prejetih sredstev),- prvi odstavek 6. člena (višina obrestne mere),- prvi odstavek 5. člena (obdobje, za katerega je bil kredit dan vsakemu posameznemu upravičencu),- prvi odstavek 13. člena (predmet zavarovanja po posameznih sklenjenih pogodbah).Predmet presoje je tudi del naloga za plačilo, ki se nanaša na nakazilo po vsaki posamezni pogodbi, in sicer vrstica z naslovom »Datum poravnave«, kjer je naveden datum, kdaj je upravičenec prejel sredstva.Organ je zavrnil dostop do zahtevanih podatkov, ker jih je skladno z bančno zakonodajo treba šteti kot bančno zaupne in hkrati pomenijo poslovno skrivnost organa. Poslovna skrivnost, po primerjavi določbe 74. člena Ustave RS z zakonsko opredelitvijo poslovne skrivnosti v 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/2009-UPB-3 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1), se nanaša na informacije oziroma podatke poslovne narave, ki:- se nanašajo na poslovanje oziroma dejavnost poslovnega subjekta, - niso že javno znani, - so po vsebini taki, da obstaja verjetnost, da bi njihova prosta dostopnost ali dostopnost poslovnemu konkurentu poslovnemu subjektu povzročila občutno škodo.Iz prvega odstavka 3. člena ZGD-1 jasno izhaja, kdo se lahko na poslovno skrivnost sklicuje oz. komu je institut varstva konkurenčne prednosti namenjen. Namenjen je gospodarskim družbam, ki so na podlagi ZGD-1 pravne osebe, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost, pa tudi družbam, ki v skladu z zakonom v celoti ali deloma opravljajo dejavnost, ki ni pridobitna (ob smiselni uporabi 3. člena ZGD-1). S pomočjo instituta poslovne skrivnosti družbe varujejo podatke, ki za njih pomenijo konkurenčno prednost na trgu v kakršnemkoli pogledu. Organ je ustanovljen kot delniška družba, torej sodi med gospodarske subjekte (gospodarske družbe) po ZGD-1, zato praviloma lahko uporablja institut poslovne skrivnosti. V prid takšnemu stališču govori tudi dejstvo, da je zakonodajalec uredil položaj organa tako, da posluje kot banka,[2] kar izhaja iz 14. člena Zakona o slovenski izvozni in razvojni banki (Ur. l. RS, št. 56/08, 20/09 in 25/15 – ZBan-2; v nadaljevanju ZSIRB), ki v prvem odstavku določa, da organ izvaja posle v skladu z ZSIRB, zakonom, ki ureja bančništvo, zakonom, ki ureja delovanje gospodarskih družb in drugimi splošnimi predpisi. Drugi odstavek nadalje določa, da zakon, ki ureja bančništvo, v celoti velja za poslovanje SID banke, razen v delih, ki so navedeni v tretjem odstavku tega člena. Iz navedenih določb izhaja, da se za izvajanje posla financiranja malih in srednjih podjetij, na kar se nanašajo zahtevani podatki, uporabljajo tudi določbe ZBan-2. To pomeni, da so podatki o komitentih organa, ki so predmet obravnavane zahteve, zaupni podatki po 125. členu ZBan-2, kot je organ pravilno navedel v izpodbijani odločbi. Ker pa zaupni podatki po ZBan-2 kot takšni niso izjema po ZDIJZ, je moral IP v konkretnem primeru ugotoviti, ali so v konkretnem primeru zahtevani podatki pri organu opredeljeni tudi kot poslovna skrivnost. 2. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, tj. ZGD-1.Po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), po drugem odstavku istega člena pa podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Za opredelitev poslovne skrivnosti ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč subjektivna odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Vendar pa mora biti za izpolnitev tega kriterija podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati.[3] Odredba ne sme veljati za nazaj, kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala.[4] Na ogledu in camera je organ izročil Pravilnik o poslovni skrivnosti z dne 29. 1. 2013. Zahtevani podatki se nanašajo na programe organa, ki so bili objavljeni po tem datumu, kar pomeni, da se za določitev poslovne skrivnosti v zvezi z dokumenti, ki so predmet zahteve, uporablja navedeni pravilnik. Ta v 7. členu določa, da mora biti vsak dokument, ki vsebuje varovane podatke, označen z oznako stopnje zaupnosti, ta pa je, glede na določbe 5. člena, med drugim tudi oznaka »zaupno«. Po pregledu obravnavane dokumentacije je IP ugotovil, da je vsaka stran v kreditnih pogodbah označena z vidno oznako »zaupno«. Prav tako je takšna oznaka na vsakem nalogu za plačilo. Iz navedenega izhaja, da je organ zadostil kriteriju za določitev poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, ker je dokumente, ki vsebujejo zahtevane podatke, pravočasno označil kot poslovno skrivnost v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1. Ker za obstoj poslovne skrivnosti zadostuje že opredelitev po enem kriteriju, IP ni presojal, ali zahtevani podatki predstavljajo poslovno skrivnost tudi po objektivnem kriteriju. Iz istega razloga IP ni presojal, ali zahtevani podatki predstavljajo poslovno skrivnost komitentov, na katere se nanašajo. Prosilec je pravilno navedel, da gre v primeru obravnavanih programov za porabo javnih sredstev, zato je IP dostop do zahtevanih podatkov presojal v luči prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1. Na podlagi navedene določbe ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme od prostega dostopa, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. V obravnavanem primeru je bilo zato treba ugotoviti, ali je zahtevane podatke v zvezi z obravnavanimi programi mogoče opredeliti kot podatke o porabi javnih sredstev.Kot je pravilno izpostavil prosilec v pritožbi, so za vsakega izmed obravnavanih programov objavljeni posebni pogoji, ki med drugim opredeljujejo tudi, kakšen status imajo krediti, odobreni na podlagi teh programov. V Posebnih pogojih financiranja poslovanja malih in srednje velikih podjetij z dne 4. 2. 2016, ki se nanašajo na MSP 1 in MSP 2, je navedeno, da ima kredit »status javnih sredstev ter status pomoči de minimis«. V Posebnih pogojih investicijskega financiranja malih in srednje velikih podjetij z dne 4. 2. 2016, ki se nanašajo na MSP 3, je navedeno, da ima kredit »status javnih sredstev ter status pomoči za naložbe«. V Posebnih pogojih financiranja inovacijske dejavnosti malih in srednje velikih podjetij z dne 4. 2. 2016, ki se nanašajo na MSP 4, je navedeno, da ima kredit »status javnih sredstev ter status pomoči za raziskovalne in razvojne projekte, pomoči za inovacije za MSP in/ali pomoči za procesne in organizacijske inovacije«. V Posebnih pogojih financiranja naložb in kapitalskega utrjevanja MSP z dne 24. 5. 2016, ki se nanašajo na MSP 6, je navedeno, da ima kredit »status javnih sredstev ter status regionalne pomoči za naložbe«. V Posebnih pogojih financiranja poslovanja in kapitalskega utrjevanja MSP z dne 26. 2. 2016, ki se nanašajo na PRI 1, je navedeno da ima kredit »status javnih sredstev ter status pomoči de minimis«. V Posebnih pogojih financiranja tehnološko-razvojnih projektov, ki se nanašajo na MSP 7, je navedeno, da ima kredit »status javnih sredstev ter status pomoči za raziskovalne in razvojne projekte in/ali regionalne pomoči za naložbe«. Iz pojasnil organa na ogledu in camera izhaja, da se vsi navedeni izrazi nanašajo na ekvivalent državne pomoči oziroma pomoči po pravilu »de minimis«. Pomen obeh pojmov je opredeljen v 2. členu Zakona o spremljanju državnih pomoči (Ur. l. RS, št. 37/04). Državne pomoči so izdatki in zmanjšani prejemki države oziroma občine, ki pomenijo korist za prejemnika pomoči in mu tako zagotavljajo prednost pred konkurenti in so namenjeni za financiranje in sofinanciranje programov v institucionalnih enotah, ki se ukvarjajo s tržno proizvodnjo blaga in storitev z namenom zagotavljanja določene konkurenčne prednosti, kot to opredeljuje 87. člen Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 3/04). Pomoči po pravilu »de minimis« so pomoči, ki zaradi svoje višine ne izkrivljajo ali ogrožajo konkurence in ne predstavljajo državne pomoči, kot to opredeljuje Uredba Komisije (ES) št. 69/2001 o uporabi 87. in 88. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za državno pomoč »de minimis« (UL L 83, z dne 27. 3. 1999, vključno z vsemi spremembami). Iz navedenih določb izhaja, da tako višina državne pomoči kot tudi višina pomoči po pravilu de minimis predstavlja podatek o porabi javnih sredstev.Kot izhaja iz pojasnil organa na ogledu in camera, v primeru kreditov, na katere se nanašajo zahtevani podatki, višino državne pomoči oziroma pomoči po pravilu »de minimis« predstavlja razlika med minimalno tržno obrestno mero, ki po pravilih EU še ne pomeni državne pomoči, in odobreno ugodnejšo obrestno mero. V skladu z vnaprej določenim in objavljenim postopkom za izračun ekvivalenta državne pomoči[5] se nato izračuna končna obrestna mera, za katero se šteje, da vsebuje element državne pomoči. Iz navedenega izhaja, da je podatek o porabi javnih sredstev le podatek o višini državne pomoči, ki je element končne obrestne mere. Smiselno enako izhaja tudi iz Priloge III Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe, na podlagi katere se objavijo naslednje informacije za vsako dodelitev individualne pomoči, ki presega 500.000 EUR:- naziv upravičenca,- vrsta poslovne enote (MSP/veliko podjetje) v času dodelitve,- regija, kjer se nahaja upravičenec, na ravni NUTS II,- sektor dejavnosti na ravni skupine NACE,- element pomoči, izražen kot celoten znesek v nacionalni valuti,- instrument pomoči (nepovratna sredstva/subvencionirane obrestne mere, posojilo/vračljivi predujmi/povratna sredstva, jamstvo, davčna ugodnost ali davčna oprostitev, financiranje tveganja, drugo),- datum dodelitve,- cilj pomoči,- organ, ki dodeli pomoč,- za sheme iz členov 16 in 21, naziv pooblaščenega subjekta in nazivi izbranih finančnih posrednikov,- naziv ukrepa pomoči.Tudi iz nabora podatkov, za razkritje katerega organ razpolaga celo s pisnim pristankom komitentov, izhaja, da je podatek o porabi javnih sredstev podatek o višini prejete državne pomoči, ne pa tudi podatek o končni obrestni meri. Poleg tega vsaka kreditna pogodba vsebuje določbo o »informiranju javnosti«, na podlagi katere kreditojemalec soglaša z objavo informacije o udeležbi organa, MF, MGRT in EIB pri financiranju kreditojemalca po kreditni pogodbi ter informacije o prejeti državni pomoči v zvezi s kreditno pogodbo.Iz vsega navedenega izhaja, da končne obrestne mere, ki jo zahteva prosilec, ni mogoče opredeliti kot podatka o porabi javnih sredstev, kar pomeni, da je varovana z oznako poslovne skrivnosti. Enako velja za ostale zahtevane podatke, ker ti podatki niso podatki o porabi javnih sredstev. Prav tako jih ni med podatki, ki jih je treba razkriti javnosti na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014. Poudariti je treba, da se zahtevani podatki nanašajo na financiranje poslov na področjih, ki jih določa 11. člen ZSIRB. Za izvajanje teh storitev organ najema kredite in izdaja dolžniške vrednostne papirje ter se zadolžuje tudi v drugih oblikah (tretji odstavek 12. člena ZSIRB). Kot je organ navedel na ogledu in camera, bi razkritje teh podatkov vplivalo na kreditne aranžmaje z upniki organa. IP poudarja, da je treba upoštevati dejstvo, da organ na podlagi obravnavanih programov financira zlasti podjetja s slabšo bonitetno oceno in večjim kreditnim tveganjem, zato je še toliko bolj verjetno, da bi z razkrivanjem zahtevanih podatkov iz kreditnih pogodb, ki se ne nanašajo neposredno na porabo javnih sredstev, organ lahko utrpel škodljive posledice, predvsem z vidika tveganja ugleda in tveganja poslovne škode. To bi imelo izrazito negativen vpliv na dejavnosti, ki jih organ izvaja na podlagi javnega pooblastila, zaradi česar bi bila tudi s tem povezana javna sredstva slabše izkoriščena. Navedeni učinek bi bil ravno nasproten temu, kar se zasleduje z institutom transparentnosti (smotrna in gospodarna poraba javnih sredstev). Upoštevaje položaj in naloge organa obsega podatkov, ki pomenijo porabo javnih sredstev, nikakor ni mogoče raztegniti na podatke, ki jih zahteva prosilec.Omeniti je treba tudi, da je organ po prejemu pritožbe, v kateri je prosilec navedel, da želi za vse obravnavane programe prejeti tudi podatke o višini državne pomoči po komitentih, vse te podatke prosilcu tudi posredoval z dopisom št. 030-3/2016-20, z dne 2. 12. 2016. Nato je organ prosilcu z dopisom št. 030-3/2016-24, z dne 8. 12. 2016 posredoval tudi napotilo na spletno stran, kjer se nahaja formula, po kateri organ računa državno pomoč. Organ je torej ravnal transparentno in prosilcu posredoval podatke, ki so podatki o porabi javnih sredstev.IP torej ni našel zakonske podlage ali drugih dejanskih okoliščin, ki bi omogočale razkritje zahtevanih podatkov, zato je ugotovil, da ne gre za podatke, ki jih je treba razkriti ne glede na voljo »prizadetega« poslovnega subjekta. Podatki o tem, kdaj so upravičenci prejeli sredstva, kakšna je višina prejetih sredstev, za kakšno obdobje je bil kredit dan vsakemu posameznemu upravičencu, kolikšna je višina obrestne mere in kaj je predmet zavarovanja po posameznih sklenjenih pogodbah,zato predstavljajo poslovno skrivnost organa, s čimer so izpolnjeni pogoji za izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.IP je zaključil, da je pritožba prosilca zoper odločbo organa št. 030-3/2016-12, z dne 25. 10. 2016 neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo organa prve stopnje. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Jasna Duralija, univ. dipl. prav., svetovalka IP Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka[1] Vzorci kreditnih pogodb za posamezni program se nahajajo na spletni strani organa: http://www.sid.si/Financiranje/Financiranje-prek-SID-banke/Krediti-iz-Posojilnega-sklada-za-mala-in-srednje-velika-podjetja-MSP. [2] Več o tem se nahaja tudi v predlogu Zakona o Slovenski izvozni in razvojni banki št. 00712-13/2008/11, z dne 8. 5. 2008.[3] Komentar Zakona o gospodarskih družbah, druga, dopolnjena in spremenjena izdaja, 1. knjiga, redaktor prof. dr. Marijan Kocbek, GV Založba, d.o.o., Ljubljana, 2002, komentar k prvem odstavku 39. člena ZGD-1.[4] Id., str. 195-196.[5] Na spletni strani organa (http://www.sid.si/Mediji/Splosne-informacije-o-banki/Drugi-dokumenti) so pod naslovom Sheme državnih pomoči ali pomoči de minimis objavljeni dokumenti, v katerih so opredeljene formule, po katerih se za posamezni program izračuna državno pomoč oziroma državno pomoč de minimis.
