Prosilec - Okrožno državno tožilstvo v Celju
+ -Številka: 090-263/2016
Kategorije: Varstvo kazenskega postopka
POVZETEK:Prosilec je zahteval fotokopije poročila forenzičnega laboratorija v zvezi s prijavo suma storitve kaznivega dejanja. Organ je zahtevo prosilca zavrnil na podlagi 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zadeva, na katero se zahtevani dokument nanaša, je še v fazi reševanja pri organu, torej je kazenski postopek še v teku, razkritje dokumenta pa bi lahko škodovalo izvedbi tega postopka. IP je v pritožbenem postopku potrdil prvostopenjsko odločbo in pritožbo prosilca zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-263/2016/4
Datum: 14. 12. 2016
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G in 82/13 – ZUP-H, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ___________________________________ (v nadaljevanju prosilec) z dne 18. 11. 2016, zoper odločbo Okrožnega državnega tožilstva v Celju, Ljubljanska cesta 5, 3000 Celje (v nadaljevanju: organ) št. Tu 9-5/1/2016 IŽ/fs z dne 8. 11. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožba prosilca z dne 18. 11. 2016 zoper odločbo Okrožnega državnega tožilstva v Celju št. Tu 9-5/1/2016 IŽ/fs z dne 8. 11. 2016 se zavrne.2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je dne 10. 10. 2016 od organa zahteval posredovanje fotokopij vse dokumentacije Nacionalnega forenzičnega laboratorija iz Ljubljane (NFL) zaradi suma ponareditve pooblastila in podpisa v konkretni zadevi. Organ je dne 8. 11. 2016 izdal odločbo št. Tu 9-5/1/2016 IŽ/fs, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V odločbi je organ navedel, da je zadeva, na katero se nanašajo zahtevani dokumenti, v reševanju pri nosilcu spisa. V tej fazi je podano tveganje, da bi razkritje zahtevanega dokumenta škodovalo sprejemu objektivne in nepristranske državnotožilske odločitve v obravnavani zadevi oz. izvedbi kazenskega pregona.Zoper navedeno odločbo organa se je prosilec dne 18. 11. 2016 pritožil in navedel, da trditve organa ne držijo, saj podatki NFL nimajo nobene zveze s kazenskim pregonom, zato z razkritjem ne more nastati nobena škoda. Pojasnil je še, da dokumente potrebuje kot dokazni material v drugih postopkih.Organ je pritožbo prosilca dne 23. 11. 2016, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. IP je dne 24. 11. 2016 organ pozval k dodatnim pojasnilom in posredovanju dokumentacije, ki je predmet postopka.Organ je IP dodatna pojasnila in dokumentacijo posredoval dne 9. 12. 2016.Pritožba ni utemeljena.IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, prevzel v obravnavo in kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, da zahtevani podatki predstavljajo informacije javnega značaja in da organ z njimi razpolaga. Organ pa v izpodbijani odločbi navaja, da je glede zahtevanih informacij podana izjema od prostega dostopa po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po navedeni izjemi se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. V zvezi z navedeno izjemo je treba najprej pojasniti pojem »kazenski pregon«, ki v slovenskem pravnem redu ni jasno definiran. Posredno iz Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZKP) in Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1 in 19/15, v nadaljevanju ZDT-1) lahko razberemo, da gre za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj v najširšem smislu. Obsega vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Na podlagi navedenega IP ocenjuje, da je zakonodajalec pri sprejemu ZDIJZ s tem, ko je uporabil izraz kazenski pregon, dopustil možnost, da se po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varujejo vsi podatki, iz vseh faz postopka kazenskega pregona. Navedena izjema se lahko deloma pokriva z 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, s katero ZDIJZ varuje podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, torej tudi kazenskega (opomba IP). Tako je uporaba ene ali druge izjeme odvisna od organa, od katerega se informacija zahteva ter od faze, v kateri je postopek kazenskega pregona. Namen izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa je zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona. Za obstoj izjeme iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti podana oba pogoja skupaj, zato je IP v nadaljevanju ločeno presojal obstoj vsakega izmed njiju, torej: 1. da je postopek še v teku, 2. da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka. Glede vprašanja, ali je postopek kazenskega pregona še v teku, IP ugotavlja, da iz izpodbijane odločbe izhaja, da zahtevani dokumenti predstavljajo prilogo poročila Policijske postaje Celje, št. 2300-524/2016/1 z dne 23. 9. 2016. Navedeni dokument se nanaša na zadevo, evidentirano pod opr. št. Kt 17680/2016, ki je v reševanju pri nosilcu spisa. V zvezi z navedeno zadevo še ni bila sprejeta državnotožilska odločitev, torej je zadeva še v fazi reševanja. IP tako ugotavlja, da je izpolnjen prvi pogoj za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Drugi pogoj za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavezuje organ k uporabi tako imenovanega škodnega testa, po katerem mora organ izkazati, da bi bila z razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oz., da bi nastala določena škoda, konkretno izvedbi postopka kazenskega pregona. Dostop do informacije je tako mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo na izvedbi postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oz., če bi bila škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Ogrozitev izvedbe predkazenskega oz. kazenskega postopka pa mora biti dejanska, ne le hipotetična. Zavezani organ tako dostop do informacij lahko zavrne, če bi njihovo razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oz. povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128). Organ je v dodatnih pojasnilih z dne 9. 12. 2016 navedel, da je bil dokument pridobljen v predkazenskem postopku, torej pred sprejemom kakršnekoli odločitve državnega tožilca. V primeru, da bo kazenski pregon začet, bi razkritje zahtevanega dokumenta oškodovancu (javnosti) v tej fazi postopka škodovalo morebitni izvedbi nadaljnjega postopka. V konkretnem primeru bi to utegnilo predstavljati težave zlasti v zvezi z opravo preiskovalnih dejanj oz. zbiranjem drugih dokazov z zaslišanjem bodisi oškodovanca, osumljenca oz. ostalih prič, ki bi svoje izpovedi lahko ustrezno prilagodili zbranim podatkom, ki izhajajo iz zahtevanega dokumenta. Navedeno pa zagotovo vpliva na objektivnost zaključkov v postopku. V zahtevani dokument je IP tudi vpogledal. Upoštevajoč navedbe organa in fazo postopka kazenskega pregona, v kateri se nahaja konkretni postopek, IP ni sledil navedbam prosilca, da z razkritjem zahtevanega dokumenta postopku ne more nastati nobena škoda. Ravno nasprotno, organ je prepričljivo pojasnil, da bi razkritje dokumenta v trenutni fazi postopka lahko škodilo kasnejšemu postopku pregona, če bi bil ta uveden. Ob tem IP tudi poudarja, da v trenutni fazi pristojni državni tožilec vodi in usmerja postopek in se odloči, ali se bo postopek kazenskega pregona pričel ali ne. IP tako pritrjuje navedbam organa, da bi izvedbi postopka lahko nastala nepopravljiva škoda, če zaradi razkritja podatkov, ki jih zahteva prosilec, določenih preiskovalnih opravil ne bi bilo mogoče več opraviti ali pa rezultati postopka ne bi odražali dejanskega stanja. Zaradi tega tudi ne bi bilo mogoče pravilno, popolno, objektivno in nepristransko opraviti in zaključiti postopka, s čimer bi nedvomno nastala škoda izvedbi tega postopka. Na podlagi vsega navedenega IP, v nasprotju s pritožbenimi navedbami prosilca, zaključuje, da sta v konkretnem primeru izpolnjena oba pogoja, ki se zahtevata za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.Glede na vse navedeno je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil odločitev organa prve stopnje.Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka