Prosilec - Finančna uprava RS
+ -Številka: 090-260/2016
Kategorije: Davčna tajnost
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval kopije pravnomočnih odločb, s katerimi je organ ugotovil zaposlovanje na črno pri delodajalcih, ki delujejo na območju Luke Koper. Organ je prosilcu posredoval zahtevane odločbe, pri čemer je prekril osebne podatke in podatke, ki predstavljajo davčno tajnost. Kot davčno tajnost je prekril tudi podatek o zavezancu – kršitelju, kateremu je bila izdana odločba. Prosilec se je zoper odločbo pritožil, in sicer v delu, v katerem je organ prekril ima kršitelja (pravne osebe). IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ v postopku odkrivanja kršitev pri zaposlovanju na črno vodi inšpekcijski nadzor v smislu upravnega postopka in ne vodi davčnega nadzora po Zakonu o davčnem postopku. Posledično za ugotovitve iz inšpekcijskih nadzorov ne velja izjema varstva davčnega postopka. IP je pritožbi ugodil in organu naložil posredovanje podatkov o zavezancih – kršiteljih, ki so bili pravne osebe.ODLOČBA:Številka: 090-260/2016/2Datum: 3. 1. 2017
Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega ter drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 7. 11. 2016 zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, Šmartinska cesta 55, p. p. 631, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-67/2016-3 z dne 2. 11. 2016, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 7. 11. 2016 se ugodi in se odločba Finančne uprave Republike Slovenije, št. 090-67/2016-3 z dne 2. 11. 2016, v delu, ki se nanaša na nazive pravnih oseb - storilcev prekrška, odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu posredovati naslednje podatke:- naziv storilca - pravne osebe, s sedežem, matično in davčno številko iz 1. točke izreka odločbe organa z dne 5. 5. 2015,- naziv storilca - pravne osebe, s sedežem, matično in davčno številko iz 1. točke izreka odločbe organa z dne 23. 4. 2015,- naziv storilca - pravne osebe, s sedežem, matično in davčno številko iz II./1. točke izreka odločbe organa z dne 3. 6. 2015,- naziv storilca - pravne osebe, s sedežem, matično in davčno številko iz 1. točke izreka odločbe organa z dne 3. 8. 2015.2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 5. 10. 2016 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je želel prejeti elektronske kopije pravnomočnih odločb, v katerih je organ ugotovil zaposlovanje na črno pri delodajalcih, ki delujejo na območju Luke Koper, na način, da organ prekrije varovane osebne podatke in tiste dele odločb, ki se nanašajo na neplačevanje davkov in predstavljajo davčno tajnost.Organ je z odločbo št. 090-67/2016-3 z dne 2. 11. 2016 zahtevo prosilca zavrnil v delu, ki se nanaša na osebne podatke v odločbah in dele odločb, ki se nanašajo na neplačevanje davkov, oz. so davčna tajnost. Na ta način anonimizirane odločbe je organ prosilcu posredoval istega dne, z dopisom št. 090-67/2016-4.V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da razpolaga s petimi pravnomočnimi odločbami v zadevah, v katerih je ugotovil zaposlovanje na črtno pri delodajalcih, ki delujejo na območju Luke Koper. Organ je v kopijah pravnomočnih odločb prekril imena in priimke pripravljavcev dokumentov, številke odločb ali drugih pravnih aktov – izjav organa, zapisnikov, dokumentov z oznako DT (davčna tajnost), imena uradnih oseb, ki so izdale odločbe oz. akte, imena storilcev prekrškov – pravnih in fizičnih oseb, naslovi, kraji bivanja ali sedeža podjetja, imena odgovornih oseb pri storilcih, njihovo prebivališče, matične in davčne številke subjektov v odločbah ali aktih, del številke bančnega računa oz. sklica, imena drugih navedenih oseb v odločbah, številke drugih zadev z oznako DT, imena uradnih oseb, ki so podpisale odločbe ter drugi identifikacijski znaki oseb, navedenih v dokumentih. Organ je še pojasnil, da mora na podlagi določb ZDavP-2 kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanci za davek v davčnem postopku posredujejo davčnemu organu ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ, zato je organ prekril podatke, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja.Prosilec je zoper navedeno odločbo dne 7. 11. 2016 vložil pritožbo in navedel, da je IP z odločbo št. 090-13/2015/9 z dne 5. 5. 2015 odločil, da informacije v odločbah, izdanih po zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ne predstavljajo davčne tajnosti. Zato organ nima podlage v zakonu, da zakrije nazive pravnih oseb v zahtevanih odločbah. Zato IP predlaga, da odločbo odpravi in naloži organu posredovanje dokumentov, pri katerih nazivi pravnih oseb, ki so prejele odločbo, ne bodo prekriti. Na prekritje osebnih podatkov se prosilec ne pritožuje.Organ je pritožbo prosilca, z dopisom št. 090-67/2016-9 z dne 15. 11. 2016 odstopil v reševanje IP.Pritožba je utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Iz pritožbenih navedb prosilca izhaja, da se ta pritožuje le v delu, v katerem je organ zakril naziv storilca prekrška - pravne osebe.V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, prav tako ni sporno, da organ z njimi razpolaga in da se nahajajo v materializirani obliki. Predmet pritožbena postopka je torej presoja, ali nazivi pravnih oseb, ki so jim bile izdane štiri odločbe o prekršku na podlagi Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (U. l. RS, št. 32/14, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPDZC-1), predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.IP na tem mestu zgolj pojasnjuje, da je bila ena od pravnomočnih odločb, z dne 24. 6. 2015, vodena proti storilcu – fizični osebi, zaradi česar je IP ni obravnaval v okviru navedene pritožbe, saj je prosilec zahteval le razkritje nazivov pravnih oseb.Organ je zavrnitev dostopa do zahtevane informacije oprl na izjemo po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek.ZDavP-2 v 8. členu določa, da se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. V prvem odstavku 15. člena (z naslovom davčna tajnost) je določeno, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. Nadalje 16. člen (z naslovom dolžnost varovanja davčne tajnosti) določa, da uradne in druge osebe davčnega organa, izvedenci, tolmači, zapisnikarji in druge osebe, ki sodelujejo ali so sodelovale pri pobiranju davkov, in vse druge osebe, ki so zaradi narave svojega dela prišle v stik s podatki, ki so davčna tajnost, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam, razen v primerih, določenih z zakonom, niti jih ne smejo same uporabljati ali omogočiti, da bi jih uporabljale tretje osebe.Pojem zaupnosti davčnega postopka je v celoti vezan na davčno tajnost. Na navedeno kaže tudi načelo tajnosti postopka iz zgoraj omenjenega 8. člena ZDavP-2, po katerem se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. Teorija šteje obravnavo podatkov v davčnem postopku v režimu davčne tajnosti celo za načelo (Zakon o davčnem postopku s komentarjem, dr. Tone Jerovšek in soavtorji, Ljubljana 2008). Načelo tajnosti podatkov ščiti zavezanca za davek pred razkritjem njegovega materialnega položaja, ki je razviden iz davčnih podatkov, ali se o njem lahko sklepa. ZDavP-2 v prvem odstavku 17. člena določa, da mora biti vsak podatek oziroma vsak dokument ali zbirka podatkov, ki vsebuje podatke, ki so davčna tajnost, vidno označen kot tak, razen, če minister, pristojen za finance, s predpisom iz petega odstavka tega člena določi drugače.IP je glede istovrstnih podatkov (seznam pekarn, pri katerih je organ ugotovil nepravilnosti; v 18 primerih je šlo za kršitve glede zaposlovanja na črno) že odločal z odločbo št. 090-13/2015/9 z dne 5. 5. 2015. V navedenem postopku je organ pojasnil, da podatki o zavezancih, pri katerih je vodil postopek po ZDavP-2 in gre za kršitve po ZDavP-2, ZDDV-1 in ZFU, štejejo za davčno tajnost. Glede zahtevanih podatkov o zavezancih, pri katerih so bile v okviru nadzorov ugotovljene kršitve zaposlovanja na črno po ZPDZC-1, je organ pojasnil, da nadzor po ZPDZC-1 ni davčni nadzor po ZDavP-2 in torej zahtevani podatki ne predstavljajo davčne tajnosti. Gre pa za inšpekcijski nadzor v smislu upravnega postopka. Kadar organ vodi nadzore zaposlovanja na črno po ZPDZC-1, to opravlja samostojno in vzporedno z ostalimi davčnimi nadzori. Nadzori po ZPDZC-1 so dolgotrajnejši, saj se na kraju samem najprej naredi nadzor z zaposlenim, od katerega organ zbere določene podatke, pridobi izjavo in naredi zapisnik. Nato se zapisnik posreduje delodajalcu, ki ima možnost izreči se o njem. Prav tako se sestavi zapisnik z delodajalcem. Delodajalci imajo pravico dokazovanja pravilnega dejanskega stanja, pri čemer predlagajo dokaze, s katerimi skušajo ovreči ugotovitve nadzornega organa na kraju samem. Po preučitvi dokazov se tako lahko ugotovi, da do kršitve po ZPDZC-1 dejansko sploh ni prišlo.Kadar je torej organ vodil postopke po ZDavP-2, gre za podatke, ki ustrezajo definiciji iz prvega odstavka 15. člena ZDavP-2, po katerem so varovani vsi podatki v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ, saj gre za podatke o imenu (firmi) davčnih zavezancev, ki so kršili določbe ZDavP-2, ZDDV-1 in ZFU. Kadar pa organ vodi postopke na podlagi ugotavljanja kršitev glede zaposlovanja na črno, ti podatki ne predstavljajo davčne tajnosti in izjeme po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Postopki ugotavljanja kršitev zaposlovanja na črno po ZPDZC-1 namreč ne predstavljajo davčnih postopkov, zaradi česar navedene izjeme ni mogoče upoštevati. Organ v postopku tudi ni zatrjeval nobene druge izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ (razen izjeme varstva osebnih podatkov, naziv gospodarske družbe pa ni osebni podatek). Na podlagi navedenega je IP ugotovil, da gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. Glede na navedeno je IP ugotovil, da je organ pri presoji podatkov o pravnih osebah, zoper katere so se vodili postopki ugotovitve kršitev zaposlovanja na črno, v izpodbijani odločbi napačno uporabil materialno pravo, zato je IP v tem delu, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odpravil izpodbijano odločbo in organu naložil posredovanje podatkov iz 1. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,svetovalka Informacijskega pooblaščencaInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka