Odvetniška pisarna Maslovarić Nikola d.o.o. - Občina Loški Potok
+ -Številka: 090-259/2016
Kategorije: Dokument v izdelavi
POVZETEK:Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje izvoda celotne dokumentacije, ki je bila posredovana s strani organa izbranemu izvajalcu projektne naloge za ureditev odseka v naselju Travnik ter projektne naloge za ureditev regionalne ceste R3-653/1364 Hrib – Podplanina. Organ je prosilcu glede projektne naloge prosilcu v odločbi zapisal, da je še v fazi izdelave, ker je njena veljavnost vezana na potrditev na komisiji Direkcije RS za infrastrukturo, zato naloge ne morejo posredovati, ker je fizično nimajo, ker je še v fazi nastajanja in potrjevanja. Prosilec je zoper odločbo organa pravočasno vložil pritožbo. Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP. IP je v ugotovitvenem postopku ugotovil, da organ razpolaga z zahtevanim dokumentom, zato je odločbo organa prve stopnje odpravil in mu naložil, da prosilcu posreduje zahtevano projektno nalogo. ODLOČBA:Številka: 090-259/2016/3Datum: 15. 12. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/2015 – odl. US in 102/2015-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………..(v nadaljevanju prosilec), z dne 28. 10. 2016, zoper odločbo Občine Loški Potok, Hrib 17, 1318 Loški Potok (v nadaljevanju organ), št. 090-0002/2016-04 z dne 20. 10. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 28. 10. 2016 se ugodi in se odločba Občine Loški Potok, št. 090-0002/2016-04 z dne 20. 10. 2016, odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od prejema te odločbe v obliki fotokopije posredovati projektno nalogo št. 371-0023/2016 z dne 12. 10. 2016, ki jo je pripravil GIRI d.o.o..2. Zahteva prosilca za povračilo stroškov postopka se zavrne.3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je dne 5. 9. 2016 na organ naslovil zahtevo za posredovanje izvoda celotne dokumentacije, ki je bila posredovana s strani organa izbranemu izvajalcu projektne naloge za ureditev odseka v naselju Travnik ter projektne naloge za ureditev regionalne ceste R3-653/1364 Hrib – Podplanina. Organ je prosilcu posredoval fotokopijo naročilnice, izdane izbranemu izvajalcu projektne naloge, z odločbo št. 090-0002/2016-04 z dne 20. 10. 2016, pa je zahtevo prosilca v preostalem delu zavrnil. Organ je v odločbi navedel, da je bila izbranemu izvajalcu projektne naloge poslana samo naročilnica in nič drugega. Prosilcu ne morejo ničesar več posredovati, ker ničesar več nimajo. Glede projektne naloge je organ zapisal, da je še v fazi izdelave, ker je njena veljavnost vezana na potrditev na komisiji Direkcije RS za infrastrukturo, zato naloge prosilcu ne morejo posredovati, ker je fizično nimajo, ker je še v fazi nastajanja in potrjevanja. Prosilec se je dne 28. 10. 2016 zoper odločbo organa št. 090-0002/2016-04 z dne 20. 10. 2016 pritožil in v pritožbi navedel, da je organ neutemeljeno in nezakonito zavrnil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja. Organ je z navedeno odločbo odločil, da se zavrne zahteva Odvetniške pisarne …..., Tržaška cesta 2,1000 Ljubljana za posredovanje izvoda celotne dokumentacije, ki je bila posredovana s strani Občine Loški Potok izbranemu izvajalcu projektne naloge za ureditev odseka v naselju Travnik, razen naročilnice za izdelavo projektne naloge za ureditev regionalne ceste R3-635/1364, Hrib-Podplanina na odseku skozi naselje Travnik ter Projektne naloge za ureditev regionalne ceste R3-653/1364 Hrib-Podplanina. Prosilec je najprej izpostavil, da je organ nepravilno zavrnil zahtevo …….., d.o.o., ki pa ni bila stranka postopka, temveč zgolj pooblaščenec stranke. S takšnim napačnim ravnanjem je organ storil bistveno kršitev pravil postopka, saj odločba ne vsebuje vseh bistvenih sestavin v skladu z ZUP, ker v njej ni navedena stranka postopka. Takšna odločba pa je tudi v nasprotju s podatki in listinami v spisu, zaradi česar je izrek odločbe v nasprotju z listinami v spisu, iz katerih izhaja, da je vlagatelj zahteve in posledično stranka postopka, Karol Bartol, ne pa odvetniška pisarna. Navedena nepravilnost predstavlja bistveno kršitev pravil postopka, v posledici katere je odločba nepravilna in nezakonita. Prav tako, navaja prosilec, je organ nepravilno in nepopolno ugotovil dejansko stanje in napačno uporabil materialno pravo, zaradi česar je odločba nepravilna in nezakonita. Organ svojo odločitev utemeljuje z argumentacijo, da je bila izbranemu izvajalcu projektne naloge poslana samo naročilnica in nič drugega. Organ je tudi zapisal, da je projektna naloga še v fazi izdelave in je veljavna šele po potrditvi na komisiji Direkcije RS za infrastrukturo. Argumentacija v izpodbijani odločbi je, po mnenju prosilca, neutemeljena in nelogična. Ni jasno, na podlagi katerih smernic oziroma parametrov ter predvidenih posegov oziroma del, naj bi ponudnik oziroma izvajalec GIRI d.o.o. izdelal nalogo glede na naročilnico. Prosilcu je sporno tudi, da v kolikor je naročnik del organ, ki je pri izvajalcu GIRI d.o.o. naročil izvedbo del, ni stvarnega razloga za to, da bi izvajalec projektno nalogo in ostalo dokumentacijo pošiljal na Direkcijo RS za ceste kot pobudniku, namesto organu, kot naročniku del. To je namreč v nasprotju z določili ZJN-3. Prosilec vztraja pri tem, da mu mora organ posredovati dokumentacijo, ki jo je posredoval izvajalcu GIRI d.o.o, na podlagi katere je ta izdelal projektno nalogo. Glede na vse navedeno je prosilec predlagal, da se pritožbi ugodi, organu pa se naloži povračilo stroškov pritožbenega postopka po 5. točki tar. št. 28 OT v višini 250 točk oziroma 114,75 EUR ter 2% materialnih stroškov po 11. členu OT v višini 5 točk 2,29 EUR, skupaj torej 117,04 EUR, in sicer v roku 15 dni, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, dne 16. 11. 2016, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.Pritožba je utemeljena. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da ni sporno, da je organ v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanec po tem zakonu ter da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa.IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.Najprej se IP opredeljuje do pritožbenih navedb prosilca, da je organ s tem, ko je odločbo izdal pooblaščencu prosilca in ne prosilcu samemu, storil bistveno kršitev postopka po ZUP. ZUP v 237. členu določa, da se za bistveno kršitev pravil upravnega postopka v vsakem primeru šteje: če je odločbo izdal stvarno nepristojen organ; če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranka ali stranski udeleženec v postopku, ta možnost ni bila dana, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena, ali je nastopal nekdo, ki ne bi mogel biti stranka; če stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe; če stranke v skladu z zakonom ni zastopal zakoniti zastopnik oziroma, če pooblaščenec ni imel ustreznega pooblastila; če so bile kršene določbe tega zakona o uporabi jezika v postopku; če je pri odločanju ali vodenju postopka sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala biti izločena; če se odločbe ne da preizkusiti. IP ugotavlja, da v konkretnem primeru ne gre za nobeden od naštetih primerov bistvene kršitve postopka. IP ugotavlja, da je bil prosilec z izpodbijano odločbo seznanjen, saj je bila vročena njegovemu pooblaščencu, ki je z odločbo dolžan seznaniti pooblastitelja. Čeprav organ v glavi odločbe ni navedel prosilca, temveč njegovega pooblaščenca, je prosilec odločbo prejel in zoper njo vložil tudi ustrezno pravno sredstvo. IP se sicer strinja s prosilcem, da taka navedba ni pravilna, vendar pa ne gre za bistveno kršitev po ZUP, prosilcu pa zaradi napačne navedbe ni bila kršena nobena pravica (npr. do pritožbe). Prosilec je v pritožbi izpostavil, da mu organ ni omogočil dostopa do:- dokumentacije, ki je bila posredovana s strani organa izbranemu izvajalcu projektne naloge za ureditev odseka v naselju Travnik;- projektne naloge za ureditev regionalne ceste R3-653/1364 Hrib – Podplanina, ker, kot je navedel, z njimi ne razpolaga, ker so v postopku izdelave.IP je z namenom razjasnitve dejanskega stanja, dne 28. 11. 2016 pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP. Ogled in camera je bil namenjen ogledu dokumentov, ki so bili predmet zahteve in za katere prosilec v pritožbi navaja, da jih ni prejel:- dokumentacija, ki je bila posredovana s strani organa izbranemu izvajalcu projektne naloge za ureditev odseka v naselju Travnik;- projektna naloga za ureditev regionalne ceste R3-653/1364 Hrib – Podplanina.IP je glede na pritožbo prosilca organ na ogledu najprej pozval, naj predloži vse dokumente, s katerimi razpolaga v zvezi z ureditvijo odseka v naselju Travnik oziroma ureditvijo regionalne ceste R3-653/1364 Hrib – Podplanina. Organ je pojasnil, da je na osnovi večletnega sodelovanja z Direkcijo RS za infrastrukturo (v nadaljevanju DRSI) za rekonstrukcijo državnih cest ter na osnovi tega, da je imel v proračuna za leto 2016 za to odprto tudi proračunsko predpostavko, naročil projektno nalogo za izdelavo dokumentacije za ureditev regionalne ceste R3-653/1364, Hrib-Podplanina skozi naselje Travnik. Ker DRSI za ureditev regionalne ceste R3-653/1364, Hrib-Podplanina skozi naselje Travnik ni imela odprte postavke v proračunu, so predlagali, da projektno nalogo naroči organ. Izbrani izvajalec GIRI d.o.o. je izdelal projektno nalogo, v kateri so bile upoštevane tudi ugotovitve ogleda predstavnika izvajalca, predstavnika DRSI in organa, kar je razvidno iz zapisnika projektanta, ki se sestavi na terenu in je tudi sestavni del projektne naloge. IP je dalje prosil organ, naj pojasni, na kakšen način posreduje oziroma je posredoval projektantu svoja navodila in želje glede ureditve regionalne ceste. Organ je pojasnil, da so to storili na ogledu na terenu, o katerem je izbrani projektant tudi sestavil že omenjeni zapisnik, drugi dokumenti, iz katerih bi izhajali napotki (razen zapisnika), pa ne obstajajo. Organ je dalje pojasnil, da je v skladu z navodili in ogledom na terenu sestavljeno projektno nalogo GIRI d.o.o. dne 6. 10. 2016 po elektronski pošti posredoval organu v pregled in potrditev, da jo lahko nato posreduje v nadaljnjo fazo sprejemanja na DRSI. Organ je IP predložil posredovano projektno nalogo. Organ je pojasnil še, da je DRSI projektno nalogo obravnavala in projektantu posredovala navodila za popravke oziroma spremembe. Projektant je projektno nalogo s spremembami dne 25. 11. 2016 ponovno posredoval organu. IP je tako ugotovil, da je organ v času odločanja v zvezi z zahtevo prosilca razpolagal (le) s projektno nalogo št. 371-0023/2016 z dne 12. 10. 2016, ki jo je pripravil GIRI d.o.o..IP je po pregledu na ogledu in camera prejete projektne naloge št. 371-0023/2016 z dne 12. 10. 2016 ugotovil, da zapisnik terenskega ogleda, ki je sestavni del projektne naloge, vsebinsko ustreza zahtevi prosilca, naj organ posreduje dokument, iz katerega bodo razvidna navodila organa, ki jih je dal projektantu. IP je torej na ogledu in camera in na podlagi prejetih dokumentov ugotovil, da organ v zvezi z zahtevo in pritožbo prosilca razpolaga z naslednjimi dokumenti:- projektno nalogo št. 371-0023/2016 z dne 12. 10. 2016, ki jo je pripravil GIRI d.o.o., katere sestavni del je tudi zapisnik terenskega ogleda z navodili in željami organa (v nadaljevanju projektna naloga).Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da je projektna naloga dokument v izdelavi, zato je IP v nadaljevanju najprej presojal obstoj izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedena izjema organu omogoča, da prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Za obstoj navedene izjeme morajo torej biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji: - dokument mora biti še v postopku izdelave pri organu, - dokument mora biti še predmet posvetovanja v organu, - specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine). Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, je določen v prvem odstavku 4. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (UL RS, št. 24/16; v nadaljevanju UPIJZ). Ta določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje. IP je na podlagi vpogleda v projektno nalogo ugotovil, da je zaključena, saj iz vsebine in podpisov pristojnih oseb jasno izhaja, da je bila zaključena s strani oseb, ki so pristojne za njeno vsebino (vsaj do faze potrditve pri organu). Prav tako je očitno, da projektna naloga v tej fazi ni več predmet posvetovanja pri organu, saj jo je projektant, potrjeno s strani pristojnih oseb pri organu, posredoval na DRSI. Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da projektna naloga z dne 12. 10. 2016, ki je bila poslana v potrditev (oziroma pregled in uskladitev) na DRSI, ni več dokument, ki bi bil v postopku izdelave. Presojana projektna naloga z dne 12. 10. 2016 je samostojni in zaključeni dokument v smislu ZDIJZ, saj dejstvo, da določen dokument predstavlja zgolj verzijo neke dokončne odločitve oziroma ureditve regionalne ceste R3-653/1364, ne pomeni, da je določena verzija še vedno v postopku izdelave. Vsaka različica zase namreč predstavlja dokument, ki je, če ga poseduje zavezanec po ZDIJZ, informacija javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ, in sicer tudi v primeru, ko vsebina dokumenta morebiti kasneje ni bila sprejeta kot končno besedilo predloga dokumenta. Vsaka takšna različica namreč predstavlja samostojno informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa in se nahaja v obliki dokumenta, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.Tolmačenje izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ na način, kot je to v izpodbijani odločbi storil organ, bi v praksi pomenilo, da bi na podlagi te izjeme lahko javnosti omejili dostop do večine dokumentov, ki nastajajo med postopkov priprave dokumentov pri organih, kar pa bi bilo povsem v nasprotju z zahtevo po javnosti teh postopkov. ZDIJZ je v tem pogledu še širši, saj v 3. točki prvega odstavka 10. člena določa, da je vsak organ dolžan v svetovni splet posredovati predloge predpisov, programov, strategij in drugih podobnih dokumentov, ki se nanašajo na delovno področje organa. Med navedene dokumente zagotovo sodijo tudi dokumenti, ki se nanašajo na prostorski red in organizacijo organa, kar je nedvomno dodaten argument za to, da so informacija javnega značaja pod določenimi pogoji tudi dokumenti, ki jih organ izdela med postopkom pred izdajo končnega dokumenta.Glede na navedeno IP zaključuje, da v konkretnem primeru ne gre za dokument v postopku izdelave v smislu izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je namreč ugotovil, da zahtevani dokument ni več v postopku izdelave ter da ni več predmet posvetovanja pri organu, ker je organ projektno nalogo potrdil s podpisi ter jo posredoval DRSI, torej prvi in drugi pogoj za obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ nista izpolnjena.Prav tako v predmetni zadevi ni izpolnjen niti tretji kriterij. Zgolj dejstvo, da se lahko zgodi, da predloga projektne naloge DRSI ne bo potrdila, namreč ne zadošča za obstoj škode v smislu napačnega razumevanja vsebine dokumenta. Dejstvo namreč je, da ima vsakdo pravico pridobiti informacije o delu javnih oblasti in pravico do dostopa do dokumentov, iz katerih te informacije izhajajo. Takšen dokument brez dvoma predstavlja tudi predlog projektne naloge v obravnavanem primeru, katere razkritje pa v nobenem primeru ne more povzročiti napačnega razumevanja njene vsebine v smislu, da bi prišlo do napačnega razumevanja glede pozidave oziroma ureditve regionalne ceste. Vsebina projektne naloge ni zavezujoča, dokler ni potrjena s strani vseh pristojnih oseb in organov. IP pri tem pripominja, da lahko organ o neobvezujoči naravi v obravnavanem primeru zahtevanega dokumenta obvesti prosilca tako, da mu skupaj z dokumentom posreduje tudi opozorilo, da gre za predlog, glede katerega ne jamči odškodninsko ali kako drugače, ter da vsebina dokumenta, ki je predmet zahteve, ne bo nujno enaka vsebini »končne« projektne naloge, ki jo bo potrdila tudi DRSI. S takšnim obvestilom bi organ prosilcu na izjemno enostaven način preprečil vsako morebitno možnost napačnega razumevanja posredovanega dokumenta.Druge izjeme od prostega dostopaIP je ugotovil, da projektna naloga vsebuje tudi naslednje osebne podatke:- parcelne številke,- ime, priimek, stopnjo izobrazbe inženirja gradbeništva,- ime, priimek župana,- ime, priimek, stopnjo izobrazbe javnih uslužbencev (zaposlenih na DRSI in pri organu).Glede parcelnih številk (ID številk stavb, katastrskih občin) je IP že zavzel stališče (npr. odločba št. 090-218/2011/2 z dne 23. 11. 2011, odločba 090-289/2011/2 z dne 18. 1. 2012), da podatki, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino (parcelna številka, katastrska občina, velikost parcele..), niso varovani osebni podatki. Če prosilec, na podlagi parcelnih številk, z vpogledom v zemljiško knjigo, določi posameznike, ki so lastniki parcel, ne gre za obdelavo osebnih podatkov v nasprotju z ZVOP-1. Zaradi varstva zasebnosti pa v zemljiško knjigo, ki je sicer javna knjiga, praviloma ni mogoče vpogledovati po osebi oziroma ni mogoče pridobiti podatkov o vseh zemljiških parcelah, ki jih ima v lasti določen posameznik.Navedeno prakso IP je potrdilo tudi Upravno sodišče RS s sodbo IU 1719/2012 z dne 19. 6. 2013 in poudarilo, da je IP pravilno ugotovil, da je na podlagi parcelne številke preko podatkov, objavljenih v javnih knjigah, mogoče identificirati lastnika posameznih parcel, vendar pa je ob tem potrebno upoštevati, da dostop do osebnih podatkov iz zemljiške knjige ne pomeni neustavnega, nezakonitega ali neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznikov, ki sta varovana z ZVOP-1. Zemljiška knjiga je namreč javna knjiga, ki je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami.Osebni podatki: ime, priimek in stopnja izobrazbe odgovornega projektanta, inženirja gradbeništva, prav tako ne sodijo v t.i. kategorijo varovanih osebnih podatkov. Kot izhaja iz določb prvega odstavka 113. člena Zakona o graditvi objektov (nadaljevanju ZGO-1), se v Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (v nadaljevanju: ZASPS) lahko združujejo posamezniki, ki v skladu s predpisi o urejanju prostora izpolnjujejo pogoje za odgovorne prostorske načrtovalce in posamezniki, ki v skladu s tem zakonom izpolnjujejo pogoje za odgovorne projektante pri arhitekturnem in krajinsko-arhitekturnem projektiranju, odgovorne revidente in odgovorne nadzornike. Drugi odstavek istega člena pa določa, da se lahko v Inženirsko zbornico Slovenije (v nadaljevanju: IZS), združujejo posamezniki, ki v skladu s tem zakonom izpolnjujejo pogoje za odgovorne projektante pri gradbenem in drugem projektiranju, odgovorne revidente, odgovorne vodje del in odgovorne nadzornike, posamezniki, ki v skladu z geodetskimi predpisi izpolnjujejo pogoje za odgovorne geodete pri opravljanju geodetskih storitev in drugi inženirji, če tako določa zakon. Iz navedenega torej sledi, da se mora vsak vodja projekta ter vsak odgovorni projektant vpisati v imenik ZASPS oz. IZS. Pri tem velja dodati, da določbe 124. člena ZGO-1 določajo, da ima vsakdo pravico pridobiti podatke o tem, ali je določen posameznik vpisan v ZASPS oz. IZS. Upoštevaje navedeno so torej osebni podatki posameznika, ki nastopa kot odgovorni projektant ter odgovorni vodja projekta, javno objavljeni v imeniku ZASPS oz. IZS. Dodaten argument glede javnosti osebnih podatkov odgovornega projektanta ter odgovornega vodje projekta so tudi določbe 23. člena Pravilnika o vodenju imenika, ki določa, da so podatki o tem, ali je posameznik vpisan v imenik in podatek o tem, kakšno pooblastilo ima, javni:http://www.izs.si/imeniki-seznami/imenik-pooblascenih-inzenirjev/vpogled-v-imenik-pooblascenih-inzenirjev/?tx_izsperson_pi1%5Bmode%5D=detail&tx_izsperson_pi1%5Bvalue%5D=2623.
Osebni podatki javnih uslužbencev in javnih funkcionarjev, so javni, če gre za podatke, ki so v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca ali javne funkcije. Pravna podlaga za obdelavo teh osebnih podatkov je podana v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Sprejeto je stališče, da konkretni javni funkcionar oz. javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.Na podlagi navedenega je IP pritožbi prosilca glede dostopa do zahtevanih dokumentov – torej do projektne naloge, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP ugodil, odpravil izpodbijano odločbo in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.IP je nadalje ugotovil, da je zahteva prosilca za povrnitev stroškov neutemeljena. V skladu s prvim odstavkom 113. člena ZUP stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,svetovalka pooblaščencaInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,informacijska pooblaščenka