Si.mobil d.d. - Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS
+-Datum: 09.02.2017 Številka: 090-255/2016 Kategorije: Poslovna skrivnost POVZETEK:V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do vpogleda v spis oz. analizo, v kateri je AKOS presojal utemeljenost povišanja regulirane cene, zaradi izjeme poslovne skrivnosti. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da v delu zahteve, ki se nanaša na vpogled v »analizo organa, v kateri je organ presojal utemeljenost povišanja«, organ z navedeno informacijo ne razpolaga, zato je IP pritožbo v tem delu zavrnil. Predmet presoje pa je bil celoten spis zadeve. IP se je strinjal z navedbami organa in stranskega udeleženca, da podrobni stroškovni izračuni oziroma kalkulacije posameznih storitev ter kalkulacije, pripravljene na osnovi metodologije škarij cen, način razporejanja stroškov, absolutne vrednosti posameznih stroškovnih postavk Telekoma Slovenije d.d., ki jih je Telekom Slovenije d.d. dolžan posredovati organu, predstavljajo poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju in s tem izjemo po drugi točki prvega dostavka 6. člena ZDIJZ. IP je v nadaljevanju presojal možnost delnega dostopa in odločil, da je mogoč delni dostop do določenih dokumentov, opredeljenih v izreku odločbe, saj v njih niso zajeti podatki, ki predstavljajo poslovno skrivnost Telekoma Slovenije d.d.ODLOČBA: Številka: 090-255/2016/7Datum: 10. 2. 2017Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 251. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 24. 10. 2016, družbe Si.mobil, d.d., Šmartinska 134b, 1000 Ljubljana (dalje prosilec), zoper odločbo z dne 7. 10. 2016, št. 090-61/2016/3, Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS), Stegne 7, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo O D L O Č B O:
Pritožbi prosilca se delno ugodi in se odločba Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS z dne 7. 10. 2016, št. 090-61/2016/3 delno odpravo ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled in fotokopijo naslednjih informacij:
- dokument št. 38230-3/2016/1 brez priloge, pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek podpisnika; - dokument št. 38230-3/2016/2 brez priloge, pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek podpisnika;- dokument št. 38230-3/2016/3, in sicer prve tri odstavke;- dokument št. 38230-3/2016/5;- dokument št. 38230-3/2016/16.
V preostalem delu in glede delov dokumentov, ki jih mora organ v skladu s prejšnjo točko tega izreka prekriti, se pritožba prosilca zavrne.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:Prosilec je dne 7.9.2016 na organ naslovil zahtevo po ZDIJZ, v kateri je navedel, da ga je družba Telekom Slovenije d.d. obvestila, da je spremenila določila vzorčne ponudbe za razvezan dostop do krajevne zanke in skupno lokacijo (dalje: RUO). Sprememba RUO predvideva spremembo cene mesečne naročnine za zakup enega optičnega vlakna FTTH. Ker gre za spremembo regulirane cene, je prosilec prepričan, da je AKOS v zvezi s tem vodil postopek ter presodil vpliv cenovnega izrivanja s trga ter utemeljenost zahteve Telekoma Slovenije, d.d. Glede na navedeno je prosilec zahteval naslednje informacije: vpogled v spis oz. analizo, v kateri je AKOS presojal utemeljenost povišanja, z možnostjo kopiranja vseh relevantnih dokumentov. Predvsem ga zanimajo utemeljitev povišanja glede na prepoved cenovnega izrivanja ter izračuni naslovnega organa, s katerimi je preveril vpliv na ostale operaterje, ponudnike BB storitev na optičnem omrežju, ki pri Telekomu Slovenije zakupujejo operaterski dostop.O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 7. 10. 2016, št. 090-61/2016/3, s katero je zahtevo za posredovanje podatkov o analizi, v kateri je AKOS presojal utemeljenost povišanja glede na prepoved cenovnega izrivanja ter izračuni naslovnega organa, s katerimi je preveril vpliv na ostale operaterje, ponudnike BB storitev na optičnem omrežju, ki pri Telekomu Slovenije d.d. zakupujejo operaterski dostop, zavrnil. Stroški postopka niso nastali. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ pojasnil, da je analiza, ki jo je opravil organ v povezavi s spremembo regulirane cene (odločba št. 38244-1/2011/5 z dne 28. 3. 2011), temeljila na podatkih, ki jih je družba Telekom Slovenije d.d. dolžna posredovati organu. Ker analiza temelji na teh podatkih, je organ preveril ali je treba uporabiti izjemo poslovna skrivnost iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDLJZ. Glede na prvi odstavek 39. člena ZGD-1 je organ ugotovil, da za dokumente iz prve točke izreka odločbe razpolaga s pravilnikom o določitvi poslovne skrivnosti družbe Telekom Slovenije d.d. Predmetni pravilnik v 5. členu določa, da so podatki, ki jih prosilec zahteva, varovani kot poslovna skrivnost. Zaradi navedenega je organ zahtevo zavrnil na podlagi druge točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 24. 10. 2016 pri organu vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in ob tem še dodatno navedel, da se zahteva za razkritje podatkov navezuje neposredno na regulatorno odločbo naslovnega organa št. 38244-1/2011/5 z dne 28.3.2011 (dalje: regulatorna odločba za trg 4). Njen izrek je javno objavljen na spletni strani naslovnega organa. Nadzor nad omenjeno določbo izvršuje naslovni organ, bodisi po uradni dolžnosti bodisi na predlog predlagatelja. Zavezanec po navedeni odločbi je Telekom Slovenije d.d., Ljubljana, medoperaterske obveznosti pa so mu naložene v odnosu do operaterjev, ki so s Telekomom Slovenije v pogodbenem odnosu ter pri Telekomu Slovenije (ki je operater s pomembno tržno močjo) zakupujejo dostop do njegovega fiksnega omrežja upoštevnem trgu »Dostop do (fizične) omrežne infrastrukture (vključno s sodostopom ali razvezanim dostopom) na fiksni lokaciji (medoperaterski trg)«. Prosilec je v nadaljevanju pritožbe pojasnil obveznosti Telekoma Slovenije d.d. po navedeni regulatorni odločbi za trg 4 in odnos oziroma položaj prosilca na trgu v povezavi z obveznostmi Telekoma Slovenije d.d. Prosilec je povzemal relevantna določila regulatorne odločbe za trg 4 in v tej zvezi vztraja pri dostopu do zahtevanih informacij. Prosilec je navedel, da organ zahteve ni presodil z vidika delnega dostopa. Prosilec želi z zahtevanimi podatki zavarovati svoj pravni položaj, saj bi z zahtevanimi podatki, vsaj s »ključem razporejanja stroškov«, presodil utemeljenost povišanja, na podlagi katerih bi na organ naslovil zahtevo, da prepove napovedano uveljavitev povišanja cen. Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 10. 11. 2016, št. 090-61/2016/5, s prilogami, poslal v odločanje IP. Organ je naknadno, dne 23.11.2016, po elektronski pošti posredoval še preostalo dokumentacijo. Pritožba je delno utemeljena. IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.IP primarno ugotavlja, da v konkretnem primeru organ ni navedel, kateri določno opredeljeni dokumenti so bili predmet njegove presoje, niti dokumentov ni natančno preučil z vidika izjem od prostega dostopa (v izpodbijani odločbi je organ zgolj na splošno zatrjeval izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Obrazložitev izpodbijane odločbe je tako ostala zgolj na deklaratorni ravni, ki ne omogoča preizkusa, kar pomeni, da je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. IP je zato izpodbijano odločbo delno odpravil in sam rešil zadevo.V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, sporno pa je vprašanje, ali organ razpolaga z vsemi zahtevanimi informacijami, glede na postavljeno dikcijo zahteve, da prosilec zahteva vpogled v »spis oziroma analizo, v kateri je organ presojal utemeljenost povišanja« in ali vse zahtevane informacije predstavljajo izjemo poslovne skrivnosti iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je v izpodbijani odločbi skliceval organ. IP je z namenom razjasnitve dejanskega stanja dne 25. 1. 2017 pri organu opravil ogleda in camera na podlagi 11. čl. ZInfP. Ogled in camera je bil namenjen ogledu informacij, ki so predmet zahteve. Organ je pojasnil, da se zadeva oz. spis z naslovom »rezultati analize cenovnega stiskanja in ločene računovodske evidence za leto 2015« vodi na podlagi ZEKom-1, pod št. 38230-3/2016, in sicer mora Telekom Slovenije d.d., v skladu z odločbo organa št. 38244-1/2011/5 z dne 28.3.2011, vsako leto do 31.5., v konkretnem primeru je to bilo 31.5.2016, poslati analize cenovnega stiskanja, da se preveri veleprodajna cena FTTH (razvezava optične zanke). Rezultat analize cenovnega stiskanja za leto 2015, ki jo je posredoval Telekom Slovenije d.d., je pripravljen v angleškem jeziku in nosi oznako »confidential«. Analiza povzema prihodke in stroške po posameznih storitvah in paketih. Te informacije izhajajo iz računovodskih izkazov, ki pa so bolj podrobni za vsako skupino paketov (npr. trojček, ipd.) in so označeni kot poslovna skrivnost. Gre za podatke, ki se iz letnega poročila Telekoma Slovenije d.d. ne vidijo in jih je organu dolžan pošiljati samo Telekom Slovenije d.d., zaradi njegovega statusa, kot operaterja s pomembno tržno močjo. Ob tem je dolžan poslati tudi ločene računovodske evidence, na podlagi katere je bila izvedena analiza, ki jo je posredoval Telekom Slovenije d.d. Računovodska evidenca je širša kot analiza, vendar še vedno bolj podrobna kot podatki v letnih poročilih. Te podatke ima samo organ, zaradi obveznosti, ki jih ima Telekom Slovenije d.d. do organa. Organ preveri rezultate, če je marža pozitivna, za organ to pomeni, da je rezultat skladen z odločbo in da Telekom Slovenije d.d. ne krši odločbe organa glede cene. V odločbi sami ni cene. V analizi je vidna razlika med prihodki in stroški, da je dovolj prostora, da lahko alternativni operater, ki dostopa do omrežja Telekoma Slovenije d.d. s svojo maloprodajno ponudbo konkurira na trgu, tudi Telekomu Slovenije d.d. Organ je poudaril, da so torej predmet presoje podatki, iz katerih je mogoče videti podrobno strukturo vseh stroškov in prihodkov Telekoma Slovenije, ki so posledično sestavni del cene paketov in storitev Telekoma Slovenije. Ker Telekom Slovenije d.d. ni kršil obveznosti, organ ni izvedel postopka nadzora in se je zadeva zaključila brez posebnega akta oziroma zgolj z uradnim zaznamkom. Organ posebej ne obvešča Telekoma Slovenije d.d., da izpolnjuje svojo obveznost, to je le del obveznosti po odločbi kot obvezno poročanje. To pomeni, da je bila za organ cena FTTH (objavljena na Telekomu Slovenije d.d. v višini 12.43) skladna z odločbo organa. Organ je pojasnil, da je v tem primeru njegova pristojnost zgolj, da zagotavlja pozitivno maržo cenovnega stiskanja, kot je določeno z odločbo organa št. 38244-1/2011/5 z dne 28.3.2011. Glede na zahtevo prosilca, da želi vpogled v »spis oziroma v analizo, v kateri je organ presojal utemeljenost povišanja«, pa je organ pojasnil, da je zgolj pridobival podatke in analize od Telekoma Slovenije d.d. in sam ni pripravil analize, temveč je zgolj preverjal podatke Telekoma Slovenije d.d. še bolj podrobno. Na podlagi tega je organ postopek zaključil z uradnim zaznamkom. Povedano drugače, organ je zgolj preverjal analizo oziroma pripravljene podatke od Telekoma Slovenije in torej »analize v smislu posebnega dokumenta«, sam ni ustvaril.Glede na to, da je prosilec zahteval vpogled v spis, IP ugotavlja, da je predmet presoje spis organa št. 38230-3/2016, s katerim organ razpolaga, kar pomeni, da je v tem delu izpolnjen kriterij materializirane oblike, v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. IP je od organa pridobil popis zadeve št. 38230-3/2016 in ugotavlja, da je v spisu vloženih šestnajst dokumentov s prilogami. V delu zahteve, ki se nanaša na vpogled v »analizo organa, v kateri je organ presojal utemeljenost povišanja«, pa se pritožba zavrne, saj organ z navedeno informacijo ne razpolaga. IP pa ni imel utemeljenega razloga, da organu ne bi verjel. Zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi Telekoma Slovenije, d.d., čigar podatki so predmet zahteve, ga je IP, z dopisom z dne 23. 1. 2017, št. 090-255/2016/4 pozval v postopek, da se po določilu 43. in 44. člena ZUP, vključi v postopek kot stranski udeleženec tako, da se do konkretne zahteve oziroma pritožbe lahko opredeli. Na poziv IP je Telekom Slovenije d.d. odgovoril z dopisom z dne 30.1.2017 v katerem je priglasil stransko udeležbo in navedel, da zahtevane informacije predstavljajo poslovno skrivnost. Pojasnil je, da se povišanje cene mesečnega zakupa optike nanaša na upoštevni trg »Dostopa do (fizične) omrežne infrastrukture na fiksni lokaciji (medoperaterski trg), na katerem je bil Telekom Slovenije d.d., z odločbo organa št. 38244-1/2011/5 z dne 28.3.2011, določen za operaterja s pomembno tržno močjo in so mu bile med drugim naložene tudi obveznosti cenovnega nadzora in stroškovnega računovodstva. V okviru te obveznosti je dolžan posredovati organu podrobne stroškovne izračune oz. kalkulacije posameznih storitev, natančen opis uporabljenega sistema stroškovnega računovodstva ter podrobne kalkulacije, v katerih se utemeljuje ustrezna razlika med maloprodajnimi in veleprodajnimi cenami. Telekom Slovenije d.d. je poudaril, da navedeni posredovani podatki predstavljajo njegovo poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju, v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1. Pri tem se je skliceval na priložen Pravilnik o poslovni skrivnosti z dne 28.11.2011, na katerega se je skliceval tudi organ, ki v 4. členu izrecno določa, da se za poslovno skrivnost po tem pravilniku štejejo med drugim tudi: stroškovne kalkulacije in delitev stroškov v kontrolingu, kalkulacije o oblikovanju cen storitev in posamezna stroškovna mesta in kalkulacije o načrtovanih spremembah cen, katerih razkritje bi lahko povzročilo poslovno škodo družbi. Iz pravkar navedenih razlogov je po oceni Telekoma Slovenije d.d. izpolnjen subjektivni kriterij poslovne skrivnosti in je torej podana izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ne glede na navedeno pa gre pri posredovanih podatkih za tako občutljive podatke, da je povsem očitno, da podatki, na katerih temelji analiza, predstavljajo poslovno skrivnost tudi po objektivnem kriteriju. Analiza, ki jo je opravil organ v povezavi s spremembo regulirane cene mesečnega zakupa optike, temelji na podatkih, ki jih je Telekom Slovenije d.d. dolžan posredovati, pri čemer gre za podrobne stroškovne izračune oziroma kalkulacije posameznih storitev ter kalkulacije, pripravljene na osnovi metodologije škarij cen. Pri konkretnih podatkih gre nedvomno za podatke, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Konkretni podatki oz. vsebina predmetne analize je taka, da razkriva podatke o stanju, delovanju ali načrtovanih aktivnostih podjetja, ki jih zaradi konkurenčnih razlogov ni dopustno razkrivati tretjim osebam. Konkurenčno podjetje bi z razkritjem podatkov pridobilo zlasti vpogled v posamezne stroškovne elemente, način razporejanja stroškov, absolutne vrednosti posameznih stroškovnih postavk Telekoma Slovenije d.d., s čimer bi lahko konkurenčno podjetje bolj učinkovito oblikovalo posamezne stroškovne postavke pri svojih produktih oziroma svoje produkte oblikovalo oziroma strukturiralo na način, ki bi Telekomu Slovenije d.d. kar najbolj otežil prodajo njegovih storitev. S poznavanjem navedenih notranjih informacij Telekoma Slovenije d.d. s strani konkurenčnega podjetja, bi se tako njegov (konkurenčni) položaj izboljšal, (konkurenčni) položaj Telekoma Slovenije d.d. pa nedvomno poslabšal. Posledično bi to pomenilo tudi poslabšanje prodaje storitev in nastanek poslovne škode Telekomu Slovenije d.d . Navedeni občutljivi podatki niso nikjer javno dostopni. Teh podatkov prav tako ne objavlja niti organ v raznih poročilih, ki jih pripravlja in objavlja. Na podlagi vsega navedenega Telekom Slovenije d.d. povzema, da zahtevane informacije predstavljajo poslovno skrivnost tako po subjektivnem kriteriju v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1, kot tudi po objektivnem kriteriju v skladu z drugim odstavkom 39. člena ZGD-1, zaradi česar je podana izjema poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.IP se je v nadaljevanju opredeli do zatrjevane izjeme poslovne skrivnosti. IP se strinja z navedbami organa in stranskega udeleženca, da podrobni stroškovni izračuni oziroma kalkulacije posameznih storitev ter kalkulacije, pripravljene na osnovi metodologije škarij cen, način razporejanja stroškov, absolutne vrednosti posameznih stroškovnih postavk Telekoma Slovenije d.d., ki jih je Telekom Slovenije d.d. dolžan posredovati organu, predstavljajo poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju, saj so navedene informacije kot poslovna skrivnost opredeljene v pravilniku o varovanju poslovne skrivnost, na samih dokumentih je oznaka poslovna skrivnost, prav tako je bil o tem obveščen tudi organ, kar pomeni, da so izpolnjeni osnovni kriteriji, ki jih za obstoj poslovne skrivnosti predvideva prvi odstavek 39. člena ZGD-1. Ker že obstoj poslovne skrivnosti po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 zadosti obstoju izjeme po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se IP ni posebej opredeljeval do objektivnega kriterija poslovne skrivnosti, se pa IP sicer z navedbami stranskega udeleženca tudi v tem delu strinja. IP je ob tem ugotovil, da tovrstne informacije niso proste dostopne, prav tako jih organ ni dolžan objavljati, z vidika tretjega odstavka 39. člena ZGD-1. Organ je namreč pojasnil, da mu splošni akt o zbiranju in objavi podatkov nalaga objavo določenih vrst podatkov od vseh operaterjev, vendar podatki, ki so predmet te presoje in so podatki Telekoma Slovenije d.d., ne sodijo v to skupino. V tem delu je torej podana izjema poslovne skrivnosti po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.Ker pa je prosilec zahteval dostop do celotnega spisa, je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali so tovrstne informacije vsebovane v vseh dokumentih iz spisa, in sicer z vidika možnosti delnega dostopa do zahtevanih informacij v skladu s 7. členom ZDIJZ. IP je vpogledal v:- dokument št. 38230-3/2016/1 - dopis Telekoma Slovenije d.d., ki ni označen kot poslovna skrivnost, je pa priloga: Poročilo – rezultati analize, označena kot poslovna skrivnost. Z ugotovitvijo se je na ogledu in camera strinjal tudi organ, kar pomeni, da glede samega dopisa ni podana izjema poslovne skrivnosti; - dokument št. 38230-3/2016/2 - dopis Telekoma Slovenije d.d., ki ni označen kot poslovna skrivnost, je pa priloga: Ločene računovodske evidence za leto 2015, označena kot poslovna skrivnost. Z ugotovitvijo se strinja tudi organ, kar pomeni, da glede samega dopisa ni podana izjema poslovne skrivnosti. - dokument št. 38230-3/2016/3 - dopis Telekoma Slovenije za spremembo cene FTTH, ki ga je organ prejel dne 18. 7. 2016. Dopis povzema stroške in prihodke iz analiz Telekoma Slovenije, kar pomeni, da vsebuje podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost. Telekom Slovenije d.d. v tem dopisu še bolj podrobno opisuje stroške in razloge za dvig cene. Organ je pojasnil, da zgolj prvi trije odstavki ne vsebujejo podatkov, ki so poslovna skrivnost. IP je pojasnilu organa sledil, kar pomeni, da samo v tem delu ni podana zatrjevana izjema. - dokument št. 38230-3/2016/4 je dopolnitev Telekoma Slovenije d.d. z evidencami, ki so še bolj podrobne in kot take predstavljajo poslovno skrivnost.- dokument št. 38230-3/2016/5 poziv organa – elektronsko sporočilo z dne 26.7.2016, ne vsebuje podatkov, ki bi bili poslovna skrivnost, zato zatrjevana izjema ni podana.- dokument št. 38230-3/2016/6 odgovor Telekoma Slovenije d.d., v katerem razlaga spremembe strukture svojih stroškov glede na pretekla leta in utemeljuje razloge za povišanje cen, ki so po oceni Telekoma Slovenije d.d. še vedno v okviru izpolnitve obveznosti po odločbi, da zagotavlja pozitivno maržo. Gre za informacije, ki izkazujejo zgoraj navedene podatke, ki sodijo med poslovno skrivnost stranskega udeleženca. - dokumenti s številkami od 6 do 15 v spisu št. 38230-3/2016, v okviru katere je potekala komunikacija med organom in Telekomom Slovenije d.d. in so povzeti podatki, ki predstavljajo poslovno skrivnost, tudi v dopisih organa. Organ je ob tem pojasnil, da Telekom Slovenije d.d. ni dolžan po odločbi organa št. 38244-1/2011/5 z dne 28. 3. 2011 obveščati organa o načrtovani spremembi cene, vendar je to vseeno naredil. Dolžan pa je skladno z odločbo javno objaviti spremembo cene FTTH trideset dni pred njeno uveljavitvijo. Na podlagi teh podatkov lahko organ, če oceni, da cena ni v skladu z odločbo, začne postopek nadzora, v katerem preverja spoštovanje obveznosti iz odločbe. V konkretnem primeru ni prišlo do formalnega postopka nadzora, je pa organ nadaljeval komunikacijo s Telekomom Slovenije d.d. in zahteval dodatne obrazložitve stroškov. Organ je namreč ugotovil, da kljub povišanju cene ni nobenih kršitev odločbe in bo kljub dvigu cene zagotovljena pozitivna marža. V konkretnem primeru je šlo za postopek rednega preverjanja, ne pa postopek nadzora v skladu z ZEKom-1, ki ga vodi sicer drugi sektor, sektor za nadzor operaterjev. Preverjanje se je zaključilo z uradnim zaznamkom št. 38230-3/2016/16, v katerem je organ povzel ugotovitve sestanka na temo dviga cen FTTH in da Telekom Slovenije d.d. z dvigom cen ne krši odločbe. Organ je pojasnil, da dokument ne vsebuje poslovne skrivnosti niti morebitnih drugih izjem. Glede na navedeno IP ugotavlja, da naslednji dokumenti s št.: 38230-3/2016/1 brez priloge, 38230-3/2016/2 brez priloge, prvi trije odstavki dokumenta št. 38230-3/2016/3, 38230-3/2016/5 in 38230-3/2016/16 ne vsebujejo informacije, za katere je IP sledil pojasnilu stranskega udeleženca in organa, da predstavljajo poslovno skrivnost. IP je omenjene dokumente po uradni dolžnosti preizkusil tudi z vidika obstoja drugih izjem po ZDIJZ in ugotavlja, da v določenih delih dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke, za katere ne obstaja zakonska podlaga za njihovo posredovanje kot informacij javnega značaja, in sicer v dopisih Telekoma Slovenije d.d., št. 38230-3/2016/1 brez priloge in št. 38230-3/2016/2 brez priloge, predstavlja varovan osebni podatek ime in priimek podpisnika dokumenta, saj ne gre za zakonitega zastopnika družbe, katerega podatek je prosto dostopen na podlagi ZGD-1, ZPRS-1 in ZSReg. Med varovane osebne podatke pa ne sodijo imena in priimki javnih uslužbencev, saj so na zahtevanih dokumentih navedeni v okviru izvajanja javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov je 3. odstavek 6. člena ZDIJZ. Ker je prosilec v zahtevi in pritožbi izpostavil razloge za dostop do zahtevanih informacij, IP pojasnjuje, da poslovni interesi prosilca v postopku dostopa do informacij javnega značaja niso relevantni, saj se zahtevo vselej presoja z vidika »erga omnes«. To pomeni, da se ugotavlja, ali je določena informacija prosto dostopna (delno ali v celoti) za vsakogar ne glede na pravni interes ali status prosilca. Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena, saj je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil pravni predpis, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe omogočiti vpogled oziroma posredovati fotokopije dokumentov, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalih delih je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,Informacijski Pooblaščenec:svetovalka informacijske pooblaščenkeinformacijska pooblaščenka
