Prosilec - Petrol d.d.
+ -Številka: 090-252/2016
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval pogodbo o dobavi toplote, dokument s katerim je bila določena ogrevalna površina, projektno dokumentacijo, na podlagi katere je določena priključna moč in zapisnik o določitvi obračunske moči, in sicer vse za svoje stanovanje oz. objekt, v katerem prebiva. Organ je prosilcu dovolil vpogled v projektno dokumentacijo, dostop do ostalih dokumentov pa je zavrnil iz razloga, ker z dokumenti ne razpolaga oz. ne sodijo v njegov delokrog nalog. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ s pogodbo in zapisnikom ne razpolaga, razpolaga pa z dokumentom, na katerem je določena ogrevalna površina prosilca. Kljub temu, da organ z dokumentom razpolaga, je IP pritožbo zavrnil kot neutemeljeno, saj so podatki na navedenem dokumentu osebni podatki, ki predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja. IP je še pojasnil, da slednje ne pomeni, da prosilec nima pravice dostopati do navedenih dokumentov na kakšni drugi zakonski podlagi namesto ZDIJZ (npr. vpogled v lastne osebne podatke ali civilnopravno razmerje med izdajateljem in prejemnikom računa ogrevanja).
ODLOČBA:Številka: 090-252/2016/4Datum: 3. 1. 2017
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 25. 10. 2016, zoper odločbo družbe Petrol d. d., Dunajska cesta 50, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 14-22/16 z dne 10. 10. 2016, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožba prosilca z dne 25. 10. 2016 zoper odločbo družbe Petrol d. d., št. 14-22/16 z dne 10. 10. 2016, se zavrne.2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je dne 6. 7. 2016 na organ naslovil dopis, v katerem je zahteval osnovno podlago, na podlagi katere mu organ zaračunava toploto, in sicer:1. pisno pogodbo o dobavi toplote,2. dokument, na podlagi katerega je določena ogrevalna površina,3. projektno dokumentacijo, na podlagi katere je določena priključna moč in4. zapisnik o določitvi obračunske moči.Od organa je v preteklosti prejel podatek, da ima nova priključna postaja moč 174 kW, vendar naj bi stara toplotna postaja imela višjo priključno moč. Zanima ga tudi, kolikšna je bila priključna moč stare toplotne postaje. Organ je prosilcu dne 12. 7. 2016 odgovoril, da se Pogodba o dobavi toplote sklepa z upravnikom in ne z etažnimi lastniki. Ogrevalne površine so bile pridobljene s strani nekdanjega upravnika, …, zato je prosilca napotil, da se za vse spremembe obrne na trenutnega upravnika, saj je organ kot distributer pristojen zgolj do meje v toplotni postaji. V zvezi s projektno dokumentacijo je organ pojasnil, da jo prosilec lahko pridobi na vpogled pri zaposlenem ter da je priključna moč enaka obračunski moči. Organ je še pojasnil, da ne razpolaga s podatkom o stari priključni moči. Ravno zaradi tega je organ, oz. nekdanji upravnik, v času sanacije toplotne postaje, dal izdelati projektno dokumentacijo, iz katere izhaja, da je priključna moč 174 kW.Prosilec je zoper odgovor organa dne 14. 9. 2016 vložil pritožbo zaradi molka. Organ je nato dne 10. 10. 2016 izdal odločbo, s katero je zahtevi prosilca ugodil v delu, ki se nanaša na dostop do projektne dokumentacije, na način, da lahko prosilec vanjo vpogleda po predhodni najavi pri kontaktni osebi. Zahtevo prosilca za dostop do pisne pogodbe o dobavi toplote, zapisnika o določitvi obračunske moči in do dokumenta, na podlagi katerega se določa ogrevalna površina, je organ zavrnil. V obrazložitvi je organ navedel, da je izvajalec gospodarske javne službe distribucije toplote na območju Občine Piran. Organ je ugotovil, da Pogodba o dobavi toplote za … ni sklenjena v pisni obliki, saj je pravna podlaga za zaračunavanje odjema toplote na navedenem naslovu drugi odstavek 19. člena Splošnih pogodbenih pogojev za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja v Občini Piran (Ur. l. RS, št. 3/2009), ki določa, da če pogodba ni sklenjena v pisni obliki, pa odjemalec toplote dejansko odjema toploto, se šteje, da je bila pogodba sklenjena in je pogodbeno razmerje nastalo z dnem dobave toplote. Organ je pojasnil tudi, da ne obstaja niti zapisnik o določitvi obračunske moči, saj je priključna moč na navedenem naslovu enaka obračunski moči. Slednja pa je določena s projektno dokumentacijo, do katere je organ prosilcu omogočil dostop. Da bi organ zadostil zahtevi prosilca, bi moral ustvariti nov dokument, česar pa organ, na podlagi ZDIJZ, ni dolžan storiti. Organ je sicer pripravil pisno pogodbo o dobavi toplote in jo posredoval upravniku večstanovanjske stavbe, vendar do dne izdaje odločbe, ni prejel odziva etažnih lastnikov, zaradi česar navedena pogodba še ni sklenjena. Organ je zavrnil tudi dostop do dokumenta, na podlagi katerega se določi ogrevalna površina. Organ je pojasnil, da na območju Občine Piran izvaja gospodarsko javno službo distribucije toplote, ki obsega distribucijo toplote po toplovodnem omrežju. Na … organ zagotavlja meritev toplote na skupnem odjemnem mestu, iz katerega se ogreva več odjemalcev. To pomeni, da zagotavlja podatke o skupni porabi toplote, ne zagotavlja pa podatkov za delitev toplote po posameznih delih stavbe. Skladno z 292. členom EZ-1 je prosilec tisti, ki mora distributerju sporočiti podatke o delu stavbe, v katerem odjema toploto. Med podatke o delu stavbe pa gre šteti tudi ogrevalno površino, ki predstavlja ključ za delitev stroškov na posamezni del stavbe in osnovo za njeno pripravo. Te podatke lahko odjemalec oz. prosilec sam zagotovi svojemu upravniku. Ne more pa prosilec od organa pričakovati, da bo kot distributer posegal v obveznost prosilca (odjemalca) in ustvarjal podatke namesto prosilca (odjemalca) ali celo usklajeval podatke posameznih etažnih lastnikov med seboj. Slednje ne predstavlja delokroga organa. Zoper odločbo organa se je prosilec dne 25. 10. 2016 pritožil in v prilogi pritožbe navedel, da dobavitelj toplote zaračunava dobavljeno toploto na podlagi ogrevalne površine, priključne moči in obračunske moči, torej je te podatke moral že pridobiti, če je želel zaračunati porabljeno toploto. Torej ne drži, da prosilec zahteva podatke, ki jih organ ni izdelal oz. pridobil. V nadaljevanju prosilec navaja, da 19. člen Splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja v Občini Piran ne more priti v poštev, saj temelji na predpostavki, da je do odjema toplote že prišlo, vendar do odjema toplote ni prišlo. Posledično tudi pogodba ni mogla nastati na podlagi 19. člena. Ravno tako dobavitelj ni imel možnosti ugotoviti, ali posameznik toploto odjema ali ne. Prosilec še opozarja, da je skladno z navedenimi Splošnimi pogoji mogoče obračunsko moč dogovoriti le s pogodbo. Obračunska moč je namreč lahko nižja od priključne, kar določijo stanovalci z zapisnikom. Glede navedb organa o delitvi skupno dobavljene toplote med posamezne odjemalce prosilec pojasnjuje, da če organ zaračunava površino v računu, želi prejeti pravno podlago na temelju katere so mu določili ogrevalno površino. Prosilec je pojasnil, da želi vedeti, kako zaračunavajo toploto, glede na to, da za obračun uporabljajo ogrevalno površino, priključno moč in obračunsko moč. Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom z dne 4. 11. 2016 odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.IP je s pozivom št. 090-252/2016/2 z dne 14. 12. 2016 od organa zahteval dokument, na podlagi katerega je določena ogrevalna površina prosilca, saj iz korespondence med prosilcem in organom izhaja, da je organ podatek o ogrevalni površini pridobil s strani nekdanjega upravnika. IP je prav tako zaprosil za pojasnila, ali organ izstavlja račune vsakemu etažnemu lastniku posebej, ali sporoči le skupno količino dobavljene toplote upravniku, ki opravi porazdelitev stroškov po posameznem etažnem lastniku in pojasnilo, kdo opravi porazdelitev stroškov na posamezne etažne lastnike in kdo razpolaga s podatkom ogrevalne površine prosilca.Organ je IP dne 20. 12. 2016 posredoval dopis, v katerem je pojasnil, da organ v konkretnem primeru nastopa v vlogi dobavitelja in izvajalca obračuna, to pomeni, da izstavi račun vsakemu posameznemu etažnemu lastniku, pri čemer račune pripravi na podlagi podatkov, ki jih prejema s strani izvajalca delitve porabljene toplote. Izvajalec delitve je tisti, ki odčitava porabo toplote posameznega etažnega lastnika in skrbi, da se vsakemu posameznemu etažnemu lastniku obračuna pravilni odstotek delitve glede na skupni delež porabljene toplote na skupnem odjemnem mestu. Izvajalca izberejo etažni lastniki sami, v konkretnem primeru je to podjetje …. Organ torej za potrebe izdaje računov razpolaga s podatki o delitvi toplote, pri čemer priprava in pravilnost teh podatkov ne spada v njegov delokrog. Organ pripravi račune tudi na podlagi podatkov, ki jih prejme s strani upravnika stavbe, tj. podatek o ogrevalni površini. Upravnik stavbe je namreč tisti, ki zagotavlja podatke o ažurnem stanju ogrevalne površine posameznega dela stavbe, spremembi stanovalcev, številu stanovalcev ipd. Če etažni lastniki upravnika nimajo imenovanega, morajo to storiti sami, oz. določiti osebo, ki jih zastopa v pravnem prometu in dobavitelju podatek posreduje ta oseba. Organ ponovno poudarja, da v njegov delokrog ne sodi priprava teh podatkov in skrb za pravilnost in ažurnost podatkov, organ namreč ne more posegati v odnose med etažnimi lastniki in spreminjati podatkov o ogrevalni površini na podlagi želje posameznega etažnega lastnika, saj mora posamezni etažni lastnik razpolagati z ustreznim sklepom etažnih lastnikov. Organ razpolaga s podatkom o izhodiščnih vrednostih ogrevalne površine, ki jih je pridobil s strani družbe …, ki jo je kupil in pripojil. Podatke je torej pridobil kot univerzalni pravni naslednik kupljene družne. Podatek o ogrevalni površini posameznih etažnih lastnikov v letu 2011 je organ tako pridobil in prenesel v lastno bazo podatkov. Izpis takšne baze je posredoval IP in navedel, da če bi prosilec želel razpolagati s takšnim izpisom, ga organ lahko posreduje tudi njemu oz. mu dopusti vpogled.Pritožba ni utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP na tem mestu ugotavlja, da se pritožnik pritožuje zoper zavrnilni del odločbe, zato IP ni presojal odločitve o dostopu do projektne dokumentacije, na podlagi katere je določena priključna moč (prosilcu je bil v tem delu omogočen vpogled v dokumentacijo).Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;2. organ mora z njo razpolagati;3. nahajati se mora v materializirani obliki.V obravnavanem primeru se prosilec želi seznaniti:(1) s pisno pogodbo o dobavi toplote,(2) z zapisnikom o določitvi obračunske moči in(3) z dokumentom, na podlagi katerega je bil določena ogrevalna površina, in sicer zato, da bi se seznanil s pravno podlago za obračun dobavljene toploteOrgan je pojasnil, da z dokumentoma pod točko (1) in (2) ne razpolaga. Pojasnil je, da Pisna pogodba o dobavi toplote z etažnimi lastniki z … še ni sklenjena, zaradi česar v konkretnem primeru za obračun dobavljene toplote upošteva 19. člen Splošnih pogodbenih pogojev za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja v Občini Piran. Prav tako je pojasnil, da ne razpolaga z zapisnikom o določitvi obračunske moči, saj se obračunska moč trenutno obračunava skladno s priključno močjo, zapisnik torej ne obstaja.Glede na navedbe organa in prosilca v pritožbenem postopku IP nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da ne razpolaga z dokumentoma, iz katerih izhajajo zahtevani podatki. Organ je namreč brez zadržkov navedel, na kakšen način obračunava dobavo toplote in razloge, zakaj obračunava toploto na navedeni način. Organ je sicer navedel, da razpolaga z osnutkom pogodbe, ki še ni sklenjena, vendar se zahteva prosilca nanaša na že obstoječo pogodbo, zaradi česar osnutek bodoče pogodbe ne sodi v predmet zahteve prosilca in IP o bodoči, še nesklenjeni pogodbi, ni odločal.Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato v skladu z načelom zakonitosti, IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Glede na to, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstojijo, IP ugotavlja, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.Navedbe prosilca, da bi organ z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati, saj se obračunska moč lahko določi le s pogodbo in da organ ni pojasnil, kako je ugotovil, da je dobavil toploto odjemalcu, za konkretni postopek dostopa do informacij javnega značaja niso bile relevantne. IP namreč v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati. IP prav tako tudi ni pristojen, da bi ugotavljal, ali je toplota ustrezno obračunana, kateri dokumenti bi za ustrezen obračun toplote morali obstajati in zakaj organ teh dokumentov nima. Ugovarjanje ustreznemu obračunu stroškov sodi namreč v civilnopravno razmerje med izdajateljem in prejemnikom določenega računa. ZDIJZ prosilcu ne daje pravice zahtevati ustvarjanja novih dokumentov, podajanja pojasnil in zagotavljanja informacij, s katerimi organ ne razpolaga.Glede dokumenta pod točko (3) je IP zahteval dodatna pojasnila organa in ugotovil, da organ razpolaga s podatkom o ogrevalni površini posameznega stanovanja. Organ je namreč IP posredoval izpis iz baze za celotno stavbo na naslovu …, iz katere izhajajo podatki o številki stanovanja, priklopni moči, površini soodjema, % delitve, izvajalcu delilnika, stanovanju delilnika, objektu, naslovu idr. Organ je tudi pojasnil, da podatke o ogrevalni površini ima, ker jih je kot univerzalni pravni naslednik pridobil od nekdanjega upravnika.IP ponovno pojasnjuje, da v okviru dostopa do informacij po ZDIJZ ugotavlja le, ali informacija pri organu obstaja in če informacija obstaja, ali je prosto dostopna vsem prosilcem (tj. da v njej ni podatkov, ki predstavljajo izjemo po 5.a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ). IP v okviru pritožbenega postopka ne presoja zakonitosti, ažurnosti in pravilnosti dokumentov in ne ugotavlja, ali bi podatki na dokumentu morali biti drugačni in organom tudi ne nalaga dolžnosti, da pripravljajo ali spreminjajo že obstoječe dokumente. Prosilcu ZDIJZ namreč daje pravico zahtevati le obstoječe dokumente, ne pa tudi pravice zahtevati popravkov, dopolnitev in sprememb teh dokumentov. Navedba organa, da prosilec pri njemu ne more urejati spremembe ogrevalne površine, torej za konkretni postopek ni bila relevantna, saj prosilcu ZDIJZ pravice urejati podatkov ne daje, omogoča mu le seznanitev z dokumenti.Ob ugotovitvi, da organ razpolaga z dokumentom, iz katerega izhaja podatek ogrevalne površine je IP po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane tudi izjeme po 5.a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da podatki na seznamu predstavljajo osebne podatke. Gre namreč za seznam vseh stanovanj na točno določenem naslovu in za vsako stanovanje je mogoče ugotoviti priklopno moč, ogrevalno površino, odstotek delitve ogrevanja (iz katerega je mogoče ugotoviti, koliko so se lastniki oz. uporabniki določenega stanovanja v določenem mesecu ogrevali). Navedeni dokument torej ne more predstavljati prosto dostopne informacije javnega značaja. Presojo dokumenta se namreč opravi po načelu erga omnes, kar pomeni, da je treba presoditi skozi vidik, ali bi bil dokument kot tak, lahko javno dostopen kateremu koli prosilcu, ki bi se želel seznaniti z njim, ne glede na poseben položaj in interes posameznega prosilca.Glede na navedeno IP pojasnjuje, da ima lahko prosilec, kot eden od stanovalcev navedenega objekta, drugo pravno podlago, ki mu omogoča seznanitev s podatki iz navedenega dokumenta (to je lahko npr. civilnopravno razmerje med izdajateljem in prejemnikom računa ali 30. člen ZVOP-1, ki posamezniku omogoča vpogled v lastne osebne podatke), vendar teh podatkov ne more pridobiti na podlagi ZDIJZ, saj podatki na dokumentu predstavljajo osebne podatke posameznega lastnika oz. uporabnika stanovanja na navedenem naslovu in posledično niso prosto dostopna informacija javnega značaja. IP pa hkrati ni pristojen za zagotavljanje informacij na drugih civilnopravnih podlagah. IP pritožbe tudi ni presojal z vidika seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, saj prosilec ni vložil pritožbe glede zavrnjene zahteve za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, temveč je vložil pritožbo na odločbo o dostopu do informacij javnega značaja. V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.Odločba organa v povezavi z dokumentoma pod točko (1) in (2) je bila torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je IP zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP. Glede dokumenta pod točko (3) je IP ugotovil, da je bil izrek odločbe sicer zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi. IP je zato v odločbi navedel pravilne razloge, pritožbo pa kot neutemeljeno zavrnil na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,svetovalka Informacijskega pooblaščencaInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,Informacijska pooblaščenka