+-Datum: 09.11.2016 Številka: 090-250/2016 Kategorije: Varstvo kazenskega postopka, Test interesa javnosti POVZETEK:Prosilec je od Vrhovnega državnega tožilstva zahteval posredovanje kazenske ovadbe zoper konkretno fizično osebo. Organ je njegovo zahtevo zavrnil, s sklicevanjem na izjemo varstva postopka kazenskega pregona, po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V pritožbi je prosilec zatrjeval, da je za razkritje zahtevane ovadbe podan javni interes, ker se ovadba nanaša na posameznika, ki je javni funkcionar, mediji pa so o primeru že obsežno poročali. IP je v pritožbi ugotovil, da je postopek kazenskega pregona še v teku in da bi nastala škoda, če bi se javnost seznanila z zahtevanimi dokumenti. Ocenil je, da interes javnosti za razkritje ni podan, zato je pritožbo prosilca zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-250/2016/2Datum: 10. 11. 2016Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14 in 50/14; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………(v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, Trg OF 13, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Tu-9-5/33/2016-AL z dne 19. 10. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja, naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožba prosilca se zavrne.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je dne 13. 10. 2016 na organ naslovil zahtevo za posredovanje kazenske ovadbe zoper fizično osebo v zvezi s primerom……………... Navedel je, da lahko organ iz ovadbe v skladu s 6. členom ZDIJZ umakne osebne podatke.Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. Tu-9-5/33/2016-AL z dne 19. 10. 2016 (dalje izpodbijana odločba), s katero je zahtevo v celoti zavrnil. V obrazložitvi je pojasnil, da se zahteva zavrne na podlagi 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker je bil dokument izdelan oziroma sestavljen zaradi kazenskega pregona in je organ ocenil, da bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Ovadba je bila sicer že dodeljena v reševanje državni tožilki, vendar pa je še v fazi preučevanja, saj tožilka v zvezi z njo še ni sprejela meritorne odločitve. Prav tako še ni bila vročena eventuelnim strankam v postopku in te še niso seznanjene z njeno vsebino. Zaradi interesa kazenskega postopka prosilcu oziroma širši javnosti ni mogoče posredovati ovadbe na vpogled, še preden zbranih dokazov ne preuči tožilka, ki bo o njej odločala oziroma še preden je bila vročena strankam. Z vsebino kazenske ovadbe se bo prosilec lahko seznanil v primeru začetka kazenskega postopka na sodišču oziroma po eventualnem zavrženju kazenske ovadbe, v skladu z določili Zakona o kazenskem postopku. Razkritje dokumenta v tej fazi oziroma še pred začetkom kazenskega postopka ali pred eventualnim zavrženjem ovadbe, pa bi, kot je organ že poudaril, škodovalo interesom postopka.Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 26. 10. 2016 pravočasno vložil pritožbo. Meni, da organ ni obrazložil razloga za zavrnitev posredovanja zahtevanega dokumenta. V izpodbijani odločbi organ namreč ni pojasnil, na kakšen način bi posredovanje dokumenta škodilo interesom kazenskega postopka. Prosilec meni, da posredovanje ovadbe ne more škoditi kazenskemu postopku, saj sklepa, da so bila vsa preiskovalna dejanja že opravljena. Ob tem prosilec IP tudi prosi, da opravi presojo, ali je posredovanje besedila predmetne ovadbe v interesu javnosti. …………….javna oseba, očitana (korupcijska) kazniva dejanja pa pod vprašaj postavljajo njegovo primernost za opravljanje te funkcije. O domnevnih očitkih zoper imenovanega so mediji že precej poročali, vendar brez konkretnih navedb o viru podatkov. Predstavitev kazenske ovadbe bi tako, po mnenju prosilca, predstavljala pomemben del obveščanja javnosti, saj bi bila javnosti zadeva predstavljena na podlagi relevantnih dokumentov in ne na podlagi virov nekaterih medijev, ki jih ti mediji ne razkrivajo, kar pod vprašaj postavlja kredibilnost njihovega poročanja o zadevi.Pritožbo prosilca je organ dne 4. 11. 2016 odstopil v obravnavo IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi. V spremnem dopisu je pojasnil, da gre pri zadevi, na katero se zahteva prosilca nanaša, za predkazenski postopek, pred odločitvijo državnega tožilca, in bi razkritje zahtevanega dokumenta javnosti v tej fazi postopka škodovalo izvedbi postopka, in sicer zlasti v zvezi z opravo preiskovalnih dejanj oziroma zbiranjem dokazov z zaslišanjem osumljenca in prič, ki bi svoje izpovedi lahko ustrezno prilagodili zbranim podatkov, ki izhajajo iz ovadbe. Organ prav tako poudarja, da podatki iz predkazenskega postopka niso dostopni javnosti. Načelo javnosti se uveljavi šele z uvedbo postopka oz. z glavno obravnavo. Zmotno in neutemeljeno je tudi zatrjevanje prosilca, da so bila vsa preiskovalna dejanja že opravljena. Poleg tega je podana tudi izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V ovadbi so namreč vsebovani občutljivi osebni podatki, ki se nanašajo na intimno sfero oškodovanke, pa tudi osumljenega. Organ ob tem ugotavlja, da tudi z izbrisom imena oškodovanke ne bi mogli zakriti njene identitete, saj gre za dokaj razvpito zadevo. Glede na to organ ocenjuje, da tudi ne bi bilo možno odobriti delnega dostopa, saj za to niso podani pogoji iz 7. člena ZDIJZ.Pritožba ni utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, prav tako ni sporen obstoj zahtevanega dokumenta. V nadaljevanju se je IP tako ukvarjal z vprašanjem, ali gre pri zahtevani kazenski ovadbi za prosto dostopno informacijo javnega značaja. Organ je dostop do zahtevanega dokumenta namreč zavrnil iz razloga obstoja izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po navedeni izjemi se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. V zvezi z navedeno izjemo je treba najprej pojasniti pojem »kazenski pregon«, ki v slovenskem pravnem redu ni jasno definiran. Posredno iz Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZKP) in Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1 in 19/15, v nadaljevanju ZDT-1) lahko razberemo, da gre za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj v najširšem smislu. Obsega vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Na podlagi navedenega IP ocenjuje, da je zakonodajalec pri sprejemu ZDIJZ s tem, ko je uporabil izraz kazenski pregon, dopustil možnost, da se po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varujejo vsi podatki, iz vseh faz postopka kazenskega pregona. Navedena izjema se lahko deloma pokriva z 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, s katero ZDIJZ varuje podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, torej tudi kazenskega (opomba IP). Tako je uporaba ene ali druge izjeme odvisna od organa, od katerega se informacija zahteva ter od faze, v kateri je postopek kazenskega pregona. Namen izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa je zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona. Za obstoj izjeme iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti podana oba pogoja skupaj, zato je IP v nadaljevanju ločeno presojal obstoj vsakega izmed njiju, torej: 1. da je postopek še v teku, 2. da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka. Glede vprašanja, ali je postopek kazenskega pregona še v teku, IP ugotavlja, da iz izpodbijane odločbe in dopisa Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, št. Tu-9-5/33/2016 z dne 28. 10. 2016 izhaja, da je bila zadeva dodeljena v obravnavo državni tožilki, ki odločitve o nadaljnjem postopanju še ni sprejela. Konkreten postopek je torej še v fazi obravnave na tožilstvu, kar pomeni, da je postopek kazenskega pregona še v teku, s čimer je prvi pogoj glede obstoja izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izpolnjen. Drugi pogoj za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavezuje organ k uporabi tako imenovanega škodnega testa, po katerem mora organ izkazati, da bi bila z razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oz., da bi nastala določena škoda, konkretno izvedbi postopka kazenskega pregona. Dostop do informacije je tako mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo na izvedbi postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oz., če bi bila škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Ogrozitev izvedbe predkazenskega oz. kazenskega postopka pa mora biti dejanska, ne le hipotetična. Zavezani organ tako dostop do informacij lahko zavrne, če bi njihovo razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oz. povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128).Zaradi uresničitve načela materialne resnice, ki ga določa prvi odstavek 8. člena ZUP in po katerem je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje ter v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, je IP v nadaljevanju sam izvedel t.i. škodni test. Ob tem je IP tudi vpogledal v dokument, to je v zahtevano kazensko ovadbo, ki je predmet presoje v tem postopku. Upoštevajoč navedbe organa in fazo postopka kazenskega pregona, v kateri se nahaja konkretni postopek, IP ni sledil navedbam prosilca, da so bila vsa preiskovalna dejanja že opravljena in da z razkritjem zahtevanega dokumenta postopku ne more nastati nobena škoda. Ravno nasprotno, organ je prepričljivo pojasnil, da se v trenutni fazi postopka dokazi še zbirajo, niso še bile zaslišane vse priče, izvedejo se lahko še drugi dokazi, nenazadnje pa z ovadbo ni bil seznanjen niti še osumljeni. Ob tem IP tudi poudarja, da v trenutni fazi pristojni državni tožilec vodi in usmerja postopek in po potrebi predlaga, da se uvede preiskava oz. da se postopek ne nadaljuje. V fazi postopka, v katerih se nahaja konkretni postopek kazenskega pregona, tudi ni mogoče določiti, kateri del zahtevanega dokumenta, je oziroma ni pomemben za nadaljnji kazenski postopek. Določen podatek je v trenutni fazi postopka lahko povsem brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih obremenilnih ali razbremenilnih dokazov, poleg tega pa se dokazi in podatki, ki utegnejo biti koristni za postopek, v tej fazi postopka še zbirajo. Obenem je treba upoštevati navedbe organa, da morajo biti v konkretni zadevi opravljena še določena povsem konkretna preiskovalna dejanja oziroma opravila. IP tako pritrjuje navedbam, da bi izvedbi postopka lahko nastala nepopravljiva škoda, če zaradi razkritja podatkov, ki jih zahteva prosilec, določenih preiskovalnih opravil ne bi bilo mogoče več opraviti ali pa rezultati postopka ne bi odražali dejanskega stanja. Zaradi tega tudi ne bi bilo mogoče pravilno, popolno, objektivno in nepristransko opraviti in zaključiti postopka, s čimer bi nedvomno nastala škoda pri izvedbi tega postopka. Na podlagi vsega navedenega IP v nasprotju s pritožbenimi navedbami prosilca zaključuje, da sta v konkretnem primeru izpolnjena oba pogoja, ki se zahtevata za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.Ker se je prosilec v pritožbi skliceval tudi na prevladujoč interes javnosti za razkritje, se je IP v nadaljevanju opredelil tudi do tega vprašanja.Drugi odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij, op. IP), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v zakonu določenih primerih. Izvajanje testa interesa javnosti je dovoljeno v primerih, ko gre za obstoj izjeme varstva postopka kazenskega pregona po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej glede izjeme, ki jo je IP ugotovil pri zahtevani informaciji. Bistvo presoje interesa javnosti je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje.Upoštevaje dejstvo, da je IP ugotovil, da je podana izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je v nadaljevanju moral presoditi, ali je interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij večji od interesa, ki se kaže v varovanju teh informacij zaradi interesa vodenja postopka kazenskega pregona.V tem primeru se interes varovanja postopka kazenskega pregona kaže v potrebi po varovanju podatkov, ki so pomembni za izvedbo postopka, zlasti z vidika izvedbe določenih preiskovalnih opravil, ki jih je potrebno opraviti in v konkretni zadevi še niso bila opravljena, npr. zbiranje določenih dokazov, zaslišanje prič in obdolženca, itd...Po drugi strani pa prosilec kot odločilno dejstvo za razkritje zahtevanega dokumenta v javnem interesu navaja potrebo po objektivnosti medijskega poročanja in okoliščino, da se kazenska ovadba nanaša na posameznika, ki je javni funkcionar.IP ob tem poudarja, da prevladujoč interes javnosti ni natančen in ozek kot npr. interes za nerazkritje informacij, temveč je abstraktne in splošne narave. Kaže se predvsem kot zahteva po preglednosti, odprtosti delovanja in v zavezi organov javnega sektorja, da delujejo odgovorno in skrbno pri odločanju o pomembnih javnih zadevah in pri porabi javnih sredstev. Interes javnosti se kaže tudi v odprti razpravi o pomembnih družbenih temah, o temah, ki se nanašajo na širšo populacijo ljudi. Po stališču Upravnega sodišča RS, kot izhaja iz sodbe št. IU 1992/2010-28 z dne z dne 28. 9. 2011, je treba drugi odstavek 6. člena ZDIJZ uporabiti le v izjemnih primerih in ne zadostuje zgolj medijska odmevnost neke zadeve. Sodišče se ob tem strinja, da sta lahko na primer javna varnost in javno zdravje dovolj tehtna razloga za uporabo izjeme iz te določbe, ne more pa biti po mnenju sodišča dovolj tehten razlog medijska odmevnost dogodka. Sodišče dalje meni, da je javni interes glede razkritja podan, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. V obravnavani zadevi tehtanje vseh navedenih okoliščin po oceni IP pripelje do zaključka, da interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij ni močnejši od interesa, da se ti podatki zavarujejo zaradi vodenja postopka kazenskega pregona. Poudariti je treba, da je takšen rezultat testa vezan tudi na časovno točko, zlasti na dejstvo, da je postopek še v teku in v fazi, v kateri se kaznivo dejanje še raziskuje in dokazi še zbirajo. Nobenega dvoma ni, da je pregon storilcev kaznivih dejanj v javnem interesu, saj je glavna pravica in dolžnost preiskovalnih organov ravno pregon storilcev kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Obenem so vsi državni organi in organizacije z javnimi pooblastili dolžni naznaniti kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih obveščeni, ali če kako drugače zvedo zanje. Po skrbni presoji navedenih okoliščin je zato treba zahtevane informacije izvzeti iz prostega dostopa, saj bi njihovo razkritje v tem času povzročilo takšno škodo postopku kazenskega pregona, da je interes javnosti za razkritje ne odtehta. Razkritje bi spodkopalo zakoniti interes države, da zavaruje tiste podatke, ki so pomembni za uspešno odkrivanje in pregon storilcev kaznivih dejanj. Ob tem je potrebno upoštevati zlasti dejstvo, da bi zaradi razkritja teh podatkov lahko nastala nepopravljiva škoda izvedbi postopka, saj nekaterih preiskovalnih dejanj, ki so nujna za uspešno izvedbo postopka, ne bi bilo mogoče več izvesti. IP še ugotavlja, da je nedvomno v interesu javnosti, da se ugotovi, kdo so storilci kaznivih dejanj in da se ukrene vse potrebno, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz in da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka. V obravnavanem primeru bi bilo tako razkritje zahtevanih informacij celo v nasprotju z interesom javnosti. IP ob tem še dodaja, da k nasprotni odločitvi ne more pretehtati niti zatrjevanje prosilca, da gre za kazensko ovadbo, o kateri so mediji že poročali in ki se nanaša na javnega funkcionarja. V konkretni fazi postopka namreč odgovornost javnega funkcionarja še ni bila dokazana, prav tako pa imenovani, kot poudarja tudi organ, z vsebino predmetne kazenske ovadbe še niti sam ni bil seznanjen. Ni torej mogoče slediti prepričanju prosilca, da se ima javnost pravico seznaniti z njeno vsebino pred domnevnim storilcem očitanega kaznivega dejanja.Presoja po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ je tako pripeljala do zaključka, da interes javnosti za dostop do zahtevanih informacij ni močnejši od interesa varstva postopka kazenskega pregona, zaradi katerih so te informacije varovane kot izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.Ker je IP na podlagi vsega navedenega zaključil, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil odločitev organa prve stopnje.Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodil:mag. Kristina Kotnik Šumahnamestnica pooblaščenkeInformacijski Pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.informacijska pooblaščenka
