Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
Iskalnik po spletni strani   Priredbe v znakovni jezik  
dekorativna slika

Društvo Mali delničarji Slovenije - Slovenski državni holding d.d.

+ -
Datum: 12.12.2016
Številka: 090-247/2016
Kategorije: Poslovna skrivnost
POVZETEK:Organ je z odločbo zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje vrednotenj elektrodistribucijskih podjetij na podlagi izjeme poslovne skrivnosti, torej po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v delu zahteve za posredovanje informacij o ceni teh vrednotenj pa je organ napotil prosilca na svojo spletno stran, kjer so zahtevani podatki o ceni objavljeni. Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da sta izpolnjena subjektivni in objektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti, ki ju je utemeljeval v izpodbijani odločbi že organ, zato je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.ODLOČBA:Številka: 090-247/2016/4Datum: 13. 12. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi DRUŠTVA MALI DELNIČARJI SLOVENIJE, Tomšičeva ulica 1, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa zakoniti zastopnik Rajko Stanković (v nadaljevanju: prosilec), z dne 13. 10. 2016, zoper odločbo družbe Slovenski državni holding, d.d., Mala ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ) št. 2016012610 z dne 29. 9. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoODLOČBO:
  1. Pritožba prosilca z dne 13. 10. 2016 zoper odločbo družbe Slovenski državni holding, d.d., št. 2016012610 z dne 29. 9. 2016 se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Obrazložitev:Prosilec je z zahtevo z dne 1. 9. 2016 zahteval, da mu organ na elektronskem zapisu na zgoščenki DVD posreduje:-       kopije vrednotenj vseh petih elektrodistribucijskih podjetij v Republiki Sloveniji (Elektro LJUBLJANA, d.d., ELEKTRO PRIMORSKA, d.d., Elektro GORENJSKA, d.d., Elektro CELJE, d.d. in Elektro MARIBOR, d.d.), ki naj bi jih skladno s soglasjem nadzornega sveta organa z dne 21. 4. 2016 k pogodbi za izvajanje storitev vrednotenja izdelal izvajalec P&S CAPITAL naložbe in finančno poslovanje d.o.o., Ljubljana;-       informacijo o ceni, ki jo je organ kot naročnik plačal izvajalcu za izdelavo teh vrednotenj.Organ je z odločbo št. 2016012610 z dne 29. 9. 2016 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje kopij vrednotenj elektrodistribucijskih podjetij v Republiki Sloveniji na podlagi izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v zvezi z zahtevano informacijo o ceni, ki jo je organ kot naročnik plačal izvajalcu za izdelavo teh vrednotenj, pa je organ napotil prosilca na svojo spletno stran, kjer je ta informacija objavljena, na podlagi petega odstavka 6. člena ZDIJZ.V zvezi z zavrnilnim delom organ navaja, da je uprava organa sprejela Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti, ki v 5. členu določa, da se za poslovno skrivnost med drugim štejejo podatki, gradiva, ukrepi, postopki in predmeti, ki se nanašajo na poslovne rezultate družbe, s katerimi upravlja na podlagi ZSDH-1, dokler niso le-ti javno objavljeni, ter vse ostale podatke, dejstva in okoliščine o teh družbah, vključno z načrti in namero o razpolaganju z njimi. Zahtevana vrednotenja tako štejejo za subjektivno poslovno skrivnost. Navaja še, da so predmetna vrednotenja tudi objektivna poslovna skrivnost po drugem odstavku 39. člena ZGD-1. Smiselno enako določa Pravilnik v četrtem odstavku 6. člena. Organ kljub svojemu javnopravnemu statusu oziroma sui generis položaju posluje na upoštevnem trgu pod enakimi pogoji kot druge gospodarske družbe (tretji odstavek 1. člena ZSDH-1), pri tem ne sme izkoriščati svojega položaja in hkrati mora dosegati pri upravljanju naložb določene cilje (4. člen ZSDH-1). Organ je zahtevane cenitve naročil za namen nakupa lastniških deležev manjšinskih lastnikov in v tem kontekstu je le eden od številnih udeležencev na trgu, ki analizira podatke in informacije, relevantne za transakcijo, za katero je zainteresiran. Razkrivanje odplačno pridobljenih vrednotenj bi pomenilo, da organ konkurentom ali subjektom z drugačnimi interesi v svojo škodo razkriva uporabne in koristne informacije. Zahtevane informacije namreč ne razkriva noben poslovni subjekt, ki deluje na konkurenčnem trgu. Če bi organ moral razkriti informacije, ki so koristne za konkurente, od njega ni razumno pričakovati, da bo sklepal optimalne posle in uspešno upravljal naložbe ter s tem zagotavljal dovolj sredstev za naloge, ki jih izvaja v javnem interesu. Naštete okoliščine zadostijo pravnemu standardu objektivne poslovne skrivnosti in negirajo večjo moč javnega interesa, saj njihovo razkritje neposredno zmanjšuje donosnost upravljanja naložb (javnih sredstev). Navaja še dodaten argument, in sicer je organ v okviru prejetih poročil o vrednosti pridobil tudi nekatere podatke o omenjenih podjetjih, ZSDH-1 pa v prvem in drugem odstavku 56. člena izrecno nalaga, da mora kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine o posamezni družbi s kapitalsko naložbo države ne glede na to, kako jih je pridobil. Člani organov organa, zaposleni pri organu ali druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom v organu kakorkoli dostopni zaupni podatki iz tega člena, teh podatkov ne smejo sporočiti nepooblaščenim tretjim osebam, niti jih sami uporabiti ali omogočiti, da bi jih uporabile tretje osebe, razen če podatke potrebuje agencija, pristojna za nadzor trga vrednostnih papirjev, ali drug nadzorni organ. Kopije v vsem obsegu predstavljajo poslovno skrivnost, tako da delni dostop po 7. členu ZDIJZ ni možen. Organ je tako zahtevo prosilca zavrnil zaradi izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega in tretjega odstavka 6. člena ter 7. člena ZDIJZ.Prosilec je zoper predmetno odločbo organa vložil pritožbo, s katero je izpodbijal odločbo v celoti, in sicer iz razlogov napačne uporabe materialnega predpisa, nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitev pravil postopka.
  1. Prosilec meni, da je organ napačno uporabil določbe ZDIJZ kot materialnega predpisa, ker ni upošteval določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ, ki je v 100% lasti Republike Slovenije, je namreč zahtevana vrednotenja plačal iz javnih sredstev in gre torej za podatke, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev (nakup lastniških deležev manjšinskih lastnikov v teh podjetjih). Prosilec je davkoplačevalec in davčni zavezanec v Republiki Sloveniji, ki izkazuje pravni interes, da pridobi informacije o vrednotenju vseh petih podjetij zlasti zato, ker organ, ki upravlja z državnim premoženjem v obliki naložb v vseh petih podjetjih, načrtuje porabo javnih sredstev za namene nakupa lastniških deležev manjšinskih lastnikov teh podjetij. Navedenemu pritrjuje tudi pravnomočna sodba Upravnega sodišča št. I U 764-2015-27 z dne 24. 8. 2016. Ob tem še navaja, da je organ uporabil napačne določbe predpisa, ko se je skliceval na določbe drugega odstavka 39. člena ZDR-1.
  2. V zvezi z napotitvijo organa na spletno stran glede informacije o ceni, ki jo je organ kot naročnik plačal izvajalcu za izdelavo teh vrednotenj, pa prosilec navaja, da je mogoče razbrati le zneska, ne pa tudi namena pod rubriko »vrsta posla«, kjer je navedeno le »Pogodba o izdelavi ocene vrednosti«. Organ je tako odločil o zahtevi prosilca na podlagi nepopolnih podatkov, ki jih vodi sam in objavlja na svoji spletni strani ter iz njih ni mogoče razbrati, ali naj bi izvajalec konkretno izvedel vrednotenja za organ, za kar je bil plačan iz javnih sredstev. Ob tem prosilec opozarja, da organ z objavo nepopolnih podatkov ter selektivnim objavljanjem podatkov krši načela transparentnosti po določbah 1.a in 2. člena ZDIJZ, v odločbah pa napotuje prosilce do podatkov, iz katerih ni mogoče ugotoviti popolnega dejanskega stanja.
  3. V zvezi s kršitvami pravil postopka pa navaja, da iz izpodbijane odločbe ni razvidno, kdo naj bi vodil konkreten postopek. Podpisana članica uprave ni javno objavljena na seznamu uradnih oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja, niti ni predstojnica organa, zato je po mnenju prosilca podana kršitev 216. člena ZUP ter 9 in 21. člena ZDIJZ. Prosilec pa meni tudi, da je organ kršil tudi določbe prvega odstavka 138. člena ZUP o splošnih načelih postopka, torej da je treba pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev, ter strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Postopkovno je namreč organ ravnal v nasprotju s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se dostop dovoli, ne glede na izjemo poslovne skrivnosti, če gre za podatke o porabi javnih sredstev, in s tem je onemogočil prosilcu kot stranki v postopku, da zakonito uveljavi svoje pravice pridobiti informacije o vrednotenju vseh petih elektrodistribucijskih podjetij, zlasti v kontekstu, kako organ, ki upravlja z državnim premoženjem v obliki naložb v teh podjetjih, načrtuje porabo javnih sredstev za nakup lastniških deležev manjšinskih lastnikov elektrodistribucijskih podjetij.
Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 2016013856 z dne 28. 10. 2016, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil USB ključek z zahtevanimi podatki o vrednotenjih in dodatno pojasnilo organa prosilcu št. 2016013364 z dne 17. 10. 2016.Na poziv IP št. 090-247/2016/2 z dne 3. 11. 2016 je organ posredoval Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti, ki ga je sprejela uprava organa na 3. redni seji 24. 7. 2014 (v nadaljevanju: Pravilnik).Pritožba ni utemeljena.1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organaIP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Prosilec izpodbija odločbo organa v celoti, tudi v delu, v katerem je zahtevi prosilca ugodil in ga glede zahtevane informacije o ceni napotil na svojo spletno stran. IP ob tem navaja, da organ ni dolžan odločiti z odločbo, če zahtevi ali delu zahteve prosilca ugodi, ampak o tem napravi uradni zaznamek (prvi odstavek 22. člena ZDIJZ).2. Informacija javnega značajaIP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Zakon o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14; v nadaljevanju: ZSDH-1) v 63. členu izrecno določa, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, in da se glede postopka ter posredovanja in dolžnosti zavezanca uporabljajo določbe ZDIJZ.Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da iz definicije informacije javnega značaja izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:
  1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.   organ mora z njo razpolagati,3.   nahajati se mora v materializirani obliki.V obravnavanem primeru prav tako ni sporno, da zahtevani dokumenti izvirajo iz delovnega področja organa (zahtevana vrednotenja so namenjena za morebitna nadaljnja razpolaganja organa s sredstvi) ter da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki (kar je ugotovil tudi IP z vpogledom v zahtevane dokumente).3. Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ Glede na to, da je organ prosilcu zavrnil dostop do posameznih zahtevanih podatkov na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju najprej presojal obstoj te izjeme. Predmet presoje IP so naslednji zahtevani dokumenti, in sicer Osnutek Poročila o oceni vrednosti podjetja ELEKTRO LJUBLJANA d.d. z dne 27. 6. 2016, Poročilo o oceni vrednosti podjetja ELEKTRO PRIMORSKA d.d. z dne 5. 7. 2016, Poročilo o oceni vrednosti podjetja ELEKTRO CELJE d.d. z dne 5. 7. 2016, Poročilo o oceni vrednosti podjetja ELEKTRO GORENJSKA d.d. z dne 5. 7. 2016 in Poročilo o oceni vrednosti podjetja ELEKTRO MARIBOR d.d. z dne 5. 7. 2016, ki jih je za organ kot naročnika pripravila družba P&S CAPITAL naložbe in finančno poslovanje d.o.o., Ljubljana. Pojem poslovne skrivnosti in varstvo poslovne skrivnosti ureja Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – Odl. US, 82/13 in 55/15; v nadaljevanju ZGD-1) v določbah členov 39 in 40. ZGD-1 tako v določbah člena 39 opredeljuje poslovno skrivnost:»(1) Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost.(2) Ne glede na to ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov.(3) Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.«.40. člen ZGD-1 pa nato določa varstvo poslovne skrivnosti:» (1) S pisnim sklepom iz prvega odstavka prejšnjega člena družba določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost.(2) Podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost.(3) Prepovedano je ravnanje, s katerim bi osebe zunaj družbe poskušale v nasprotju z zakonom in voljo družbe pridobiti podatke, ki so poslovna skrivnost družbe.«.ZGD-1 torej razlikuje dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi se podatki štejejo za poslovno skrivnost. Družba določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost s pisnim sklepom iz prvega odstavka prejšnjega člena, podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, pa morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost (prvi in drugi odstavek 40. člena ZGD-1).Izhajajoč iz določb 39. člena ZGD je tako IP najprej presojal obstoj subjektivnega kriterija za določitev poslovne skrivnosti, na katerega se primarno sklicuje tudi sam organ. Družba je namreč tista, ki ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje, zato ima tudi vedenje, koliko bi razkritje zahtevanega dokumenta vplivalo na njen konkurenčni položaj na trgu.Kot izhaja iz pravne teorije (Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba 2002) se subjektivni kriterij odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Ta kriterij tako zahteva izrecno odredbo o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, odredba je dana v splošnem aktu (npr. pravilniku) ali posamično, biti mora pisna in z njo morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Ob navedenih kriterijih je relevantno še, da odredba ne more veljati za nazaj, kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala. Pri subjektivnem kriteriju se tako zakon ne spušča v vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za poslovni subjekt, določitev je prepuščena njemu samemu.Organ je posredoval zahtevane dokumente na USB ključku, v spremnem dopisu z dne 28. 10. 2016, s katerim ga je posredoval, je organ med drugim navedel, da so predmetna poročila strogo zaupna poslovna skrivnost. Tudi samo kuverto in USB ključek je organ označil kot »POSLOVNA SKRIVNOST-ZAUPNO«, zahtevana poročila pa so označena na prvi strani kot »STROGO ZAUPNO«.IP je nadalje vpogledal v Pravilnik, ki opredeljuje poslovno skrivnost organa, način določanja in označevanja poslovne skrivnosti, način ravnanja s poslovno skrivnostjo, varovanje, trajanje in pogoje umika poslovne skrivnosti ter hrambo in arhiviranje podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost organa, določa pa tudi osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost organa, in njihovo odgovornost v primeru kršitve varovanja le-te. V 4. členu Pravilnika je določeno, da predstavljajo poslovno skrivnost podatki in gradiva v materializirani obliki (npr. vse vrste zapisov na različnih nosilcih) ali nematerializirani obliki (npr. ustni dogovori), predmet poslovne skrivnosti pa je lahko tudi določen ukrep, postopek ali predmet (npr. vzorec, prototip). V skladu s tretjim odstavkom 6. člena Pravilnika morajo biti podatki, gradiva, ukrepi, postopki in predmeti, ki štejejo za poslovno skrivnost, vidno označeni z oznako »POSLOVNA SKRIVNOST – ZAUPNO«. Izhajajoč iz navedenega gre v obravnavanem primeru za gradivo v materializirani obliki, vidno označeno kot zaupno.Predmet poslovne skrivnosti nadalje določa konkretneje Pravilnik v 5. členu, ki tako med drugim določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, gradiva, ukrepi, postopki in predmeti, ki se nanašajo na poslovne rezultate družb, s katerimi upravlja organ na podlagi ZSDH-1, dokler le-ti niso javno objavljeni, ter vse ostale podatke, dejstva in okoliščine o teh družbah, vključno z načrti in namero o razpolaganju z njimi. Na navedeni predmet poslovne skrivnosti se v obravnavanem primeru namreč sklicuje organ. Ob tem IP navaja, da splošno in pavšalno opredeljevanje poslovne skrivnosti v internih aktih zavezancev po ZDIJZ in sklicevanje na to ne more imeti absolutne veljave za omejitev dostopa in nadzora javnosti, zato se vsaka posamezna zahtevana informacija oziroma dokument presoja posebej.Pravilnik v četrtem odstavku 6. člena še določa, da se kot poslovna skrivnost štejejo tudi podatki, gradiva, ukrepi, postopki in predmeti, ki ne nosijo oznake poslovna skrivnost, pa njihova zaupnost izhaja že iz same narave le-teh ali štejejo za poslovno skrivnost po 5. členu tega pravilnika, in je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Podlaga navedeni določbi je 27. člen Statuta Slovenskega državnega holdinga, d.d. (notarsko potrdilo opr. št. SV 629/15 z dne 8. 6. 2015). Takšna opredelitev predstavlja kriterij za opredelitev objektivne poslovne skrivnosti, ki jo organ prav tako zatrjuje.V obravnavanem primeru je torej Pravilnik tisti, ki predstavlja pisno odredbo oziroma pisni sklep po prvem odstavku 39. člena ZGD-1. Ob tem IP še navaja, da je bil Pravilnik sprejet pred nastankom zahtevanih dokumentov, kot že navedeno 24. 7. 2014, dokumenti pa so datirani na dan 27. 6. 2016 in 5. 7. 2016.IP je z vpogledom v predmetna poročila ugotovil, da ta dejansko obsegajo različne podatke o družbah, s katerimi upravlja organ na podlagi ZSDH-1, torej o elektrodistribucijskih podjetjih, pa tudi o drugih družbah, torej podatke, ki jih organ šteje po Pravilniku za poslovno skrivnost. Če je izpolnjen subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti, IP ni dolžan presojati tudi obstoja objektivnega kriterija. Kot izhaja npr. iz sodbe Upravnega sodišča št. I U 764/2015-27 (točka 12), ni mogoče posegati v avtonomijo gospodarskega subjekta, da sam določi s pisno odredbo oziroma sklepom, kaj šteje kot poslovna skrivnost, če niso podane zakonsko določene izjeme po tretjem odstavku 39. člena ZGD-1. Glede na to, da je organ v izpodbijani odločbi utemeljeval zahtevane dokumente kot poslovno skrivnost tudi po objektivnem kriteriju in glede na splošno opredelitev predmeta poslovne skrivnosti po Pravilniku, se IP opredeljuje tudi do objektivnega kriterija.Po pravni teoriji so predmet poslovne skrivnosti podatki, ki pomenijo za podjetje konkurenčno prednost (npr. nov postopek izdelave, seznam stalnih odjemalcev, analiza trga) ali prednost v negativnem smislu (npr. večje število reklamacij), pri t.i. know-how pa so to podatki, ki so za določeno podjetje specifični in mu zato zagotavljajo konkurenčno prednost, sem ne sodijo npr. splošna znanja, dosežena usposobljenost in spretnost, ki jih pridobi povprečna oseba sčasoma z vestnim delom in usposabljanjem v delovnem razmerju na določenem delovnem mestu (Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2002). V obravnavanem primeru gre po mnenju IP nedvomno za podatke, ki pomenijo za organ konkurenčno prednost, saj se nanašajo na analizo obravnavanih elektrodistribucijskih podjetij in s tem dela trga na tem področju, in sicer z namenom naročniku podati korektno informacijo v zvezi z morebitnim nakupom lastniških deležev v teh podjetjih.Upoštevati je namreč treba, da organ kljub svojemu javnopravnemu statusu posluje pod enakimi pogoji kakor druge gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki in zasebniki na upoštevnem trgu, pri čemer ne sme izkoriščati svojega položaja, ki bi lahko povzročil omejevanje konkurence ali omejeval druge gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike in zasebnike na trgu (tretji odstavek 1. člena ZSDH-1). Uporabljajo se določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, če ni s tem zakonom določeno drugače (34. člen ZSDH-1). Namen ZSDH-1 (drugi odstavek 1. člena ZSDH-1) je tako med drugim upravljanje naložb, ki so v lasti SDH, in naložb Republike Slovenije, ki jih upravlja SDH, skladno s slovenskimi in mednarodnimi smernicami dobre prakse upravljanja naložb v državni lasti in korporativnega upravljanja na splošno. Največji delničar v predmetnih elektrodistribucijskih podjetjih je Republika Slovenija in kot delničarju ji je nedvomno v interesu, da organ deluje v smeri ciljev, ki jih določa ZSDH-1 in so opredeljeni v nadaljevanju, zahtevani podatki pa so pomembni za te cilje.Upravljanje naložb obsega pridobivanje naložb, razpolaganje z naložbami in uresničevanje pravic delničarja ali družbenika ali vsa druga pravna dejanja v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in drugimi predpisi (3. člen ZSDH-1). Cilji upravljanja naložb so povečevanje vrednosti naložb, zagotavljanje čim višjega donosa za lastnike in uresničevanje drugih morebitnih strateških ciljev v naložbah, ki so opredeljene kot strateške z akti upravljanja, podrobni cilji upravljanja posamezne naložbe pa so določeni s strategijo upravljanja naložb glede na vrsto posamezne naložbe (4. člen ZSDH-1).Iz navedenega nedvomno izhaja, da organ deluje na trgu, zato je potrebno upoštevati, da gre za podatke, ki lahko pomenijo za organ konkurenčno prednost, saj se nanašajo na morebitno povečanje premoženja (nakup lastniških deležev) v teh podjetjih in posledično na tržni položaj večinskega lastnika in s tem posameznih podjetij.Po mnenju IP je tako relevantno dejstvo, da obsegajo zahtevani dokumenti podatke, na podlagi katerih so bile za organ pripravljene analize oziroma vrednotenja za nadaljnje odločanje organa o nakupu lastniških deležev v teh podjetjih, torej podatke, ki predstavljajo konkurenčno prednost. Povedano drugače, podatki v posameznem zahtevanem dokumentu so bili podlaga izvajalcu za sklepno vrednotenje glede na namen vrednotenja, ki ga je postavil organ kot naročnik, in jih je kot take mogoče opredeliti kot poslovna skrivnost tudi po objektivnem kriteriju.IP je nato presodil še, ali pridejo v poštev določbe tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, v skladu s katerimi se ne morejo za poslovno skrivnost določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. IP je ugotovil, da zahtevani podatki ne predstavljajo podatkov, ki so po zakonu javni ali podatkov o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, zato ni ovir, da bi bili podatki v tej pogodbi na podlagi subjektivnega kriterija varovani kot poslovna skrivnost. Poraba javnih sredstev po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se sklicuje prosilec, predstavlja v obravnavanem primeru znesek plačila izvajalcu, ki je pripravil predmetna poročila na podlagi pravnega posla, ne zajema pa tudi vsebine zahtevanih dokumentov. Ker do nakupa lastniških deležev pri predmetnih elektrodistribucijskih podjetjih v času odločanja organa ni prišlo, ni mogoče vsebine predmetnih dokumentov presojati po tej določbi ZDIJZ.IP se strinja z navedbo prosilca, da je v skladu s prej navedeno sodbo potrebno pojem porabe javnih sredstev razlagati širše, kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje s premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, vendar v obravnavanem primeru do razpolaganja s premoženjem oziroma nakupom lastniških deležev  (še) ni prišlo. Kot že navedeno, porabo javnih sredstev po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavlja v obravnavanem primeru (samo) plačilu izvajalcu za opravljena vrednotenja.Prosilec je zahteval tudi podatke o ceni, ki jo je organ kot naročnik plačal izvajalcu za izdelavo predmetnih vrednotenj, in v tem delu zahteve je organ napotil prosilca na svojo spletno stran, kjer ima v skladu s 6.a členom ZDIJZ javno objavljene informacije javnega značaja o predmetnem poslu, ki so absolutno javno dostopne, torej tudi cena. Zavezanec po ZDIJZ namreč ne posreduje prosilcu zahtevane informacije, ki je javno dostopna v javnih evidencah, ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah zavezanca, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno, in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja (peti odstavek 6. člena ZDIJZ). Kot izhaja že iz pritožbe prosilca, je bila zahtevana informacija objavljena na spletni strani organa in se je prosilec z njo seznanil.Glede navedb prosilca, da je mogoče na povezavi, ki jo je organ posredoval prosilcu, razbrati le zneska, ki ju je organ plačal izvajalcu vrednotenj, ne pa tudi namena (npr. izdelava ocene vrednosti EDP), ki bi moral biti jasno naveden pod rubriko »Vrsta posla«, saj je kot »Vrsta posla« navedeno le »Pogodba o izdelavi ocene vrednosti«, pa IP navaja kot sledi. ZDIJZ v tretjem odstavku 6.a v zvezi s prvim odstavkom 6a. člena določa kot absolutno javne med drugim podatke o vrsti posla in ne o namenu posla, zato je po mnenju IP opredelitev posla »Pogodba o izdelavi ocene vrednosti« s strani organa v skladu s predmetnim zakonom.IP mora v skladu s 44. členom ZUP sicer ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba, vendar ta odločba na pravice ali pravne koristi družbe P&S CAPITAL naložbe in finančno poslovanje d.o.o., Ljubljana, v predmetnem postopku ne more vplivati, saj so podatki o ceni absolutno javni že po izrecni določbi tretjega odstavka 6.a člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom tega člena.V zvezi z opozorilom prosilca, da je organ uporabil določbe napačnega predpisa, ko se je skliceval na drugi odstavek 39. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), pa IP navaja, da šteje navedbo te določbe kot lapsus. IP je ugotovil, da se je organ na to določbo skliceval v 8. točki obrazložitve izpodbijane odločbe, predhodno pa se je pravilno skliceval na relevantne določbe 39. člena ZGD-1 in na podlagi teh določb utemeljeval svojo odločitev.Po mnenju prosilca je podana tudi kršitev 216. člena ZUP ter 9 in 21. člena ZDIJZ, ker podpisana članica uprave ni javno objavljena na seznamu uradnih oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja, niti ni predstojnica organa. IP je ugotovil, da sta odločbo podpisali predsednica uprave organa (na desni strani) in članica uprave organa (na levi strani).V skladu s prvim odstavkom 216. člena ZUP, podpiše odločbo uradna oseba, ki jo izda, podpiše jo pa  tudi uradna oseba, ki je vodila postopek oziroma je pripravila osnutek odločbe. Relevantno je, da odločbo podpiše uradna oseba, ki jo izda, saj podpis te osebe predstavlja voljo organa, zato odsotnost podpisa uradne osebe, ki je postopek vodila ne predstavlja bistvene kršitve pravil postopka, zaradi katere bi bilo potrebno odločbo odpraviti (tako tudi sodba in sklep Upravnega sodišča št. I U 1443/2013). V splošnih določbah ureja ZUP podpisovanje uradnih oseb pri individualno vodenih in kolegijskih organih. Organ vodi uprava, ki je kolegijski organ. V skladu s prvim odstavkom 29. člena ZUP pri kolegijskih organih izdaja odločbe v upravnih zadevah sam kolegijski organ, če ni z zakonom oziroma s predpisom sveta samoupravne lokalne skupnosti določeno, da izdaja odločbe v upravnem postopku predsednik kolegijskega organa. Kot izhaja iz javno dostopnih podatkov in same odločbe sta izpodbijano odločbo podpisali predsednica in članica kolegijskega organa, ki predstavljata upravo organa. Podpisana predsednica uprave ima že kot predstojnica organa po ZUP in ZDIJZ pooblastilo za odločanje v postopku, kar navaja že prosilec sam. V zvezi z navedbami prosilca, da je organ kršil določbe prvega odstavka 138. člena ZUP, torej da ni ugotovil vseh dejstev in okoliščin, ki so pomembne za odločitev, in strankam omogočil, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi, ker ni ravnal po določbi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, pa IP navaja, da je bilo postopanje organa po mnenju IP v skladu z določbami ZDIJZ in ZUP. Organ je odločil o zahtevi prosilca v roku po ZDIJZ, torej v 20 delovnih dneh od prejema zahteve, delu zahteve ugodil, izpodbijano odločbo v zavrnilnem delu pa tudi konkretno utemeljil. Organ je tako ugotovil obstoj poslovne skrivnosti in na tej podlagi zahtevo prosilca zavrnil. Organ je izhajal pri odločitvi iz svojih internih aktov in zahtevanih dokumentov, zato v ta namen tako ni potreboval posebnega dokaznega postopka, npr. zaslišanja strank. Ob tem IP navaja, da odločanje v postopku dostopa do informacij javnega značaja ni »klasičen« upravni postopek, primarno se namreč upoštevajo določbe ZDIJZ, subsidiarno pa določbe ZUP.Prosilec tudi navaja, da izkazuje pravni interes za pridobitev zahtevane informacije kot davkoplačevalec in davčni zavezanec v Republiki Sloveniji, vendar pravni interes v postopku po ZDIJZ ni relevanten. Informacije javnega značaja, ki so javno dostopne, so dostopne vsakomur (fizičnim in pravnim osebam), ne glede na pravni interes posameznika.4. SklepnoIP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je odločitev organa pravilna, zato je pritožbo prosilca zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Nataša Siter, univ.dipl.prav.,svetovalka IPInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka