Prosilec - Varstveno delovni center Idrija
+ -Številka: 090-241/2016
Kategorije: Kršitev postopka
POVZETEK:Prosilec je na organ naslovil zahtevo za dostop do več dokumentov, med njimi tudi za fotokopijo 4., 5., 25., 26., 29., 35. in drugih členov prodajne pogodbe št. 26928, ki vsebujejo finančne
zaveze. Organ je zahtevo prosilca glede dostopa do 4., 5., 25., 26., 29., 35. in drugih členov prodajne pogodbe št. 26928 zavrnil in navedel, da je o tej zadevi že bilo pravnomočno odločeno z odločbo IP št. 090-86/2016/12. Navedeno je ugotovil tudi IP, zato je zahtevo prosilca v tem delu zavrgel, pritožbo pa zavrnil.
ODLOČBA:Številka: 090-241/2016/3Datum: 22. 11. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi prvega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/2015 – odl. US in 102/2015-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega in drugega odstavka 251. člena ter prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………… (v nadaljevanju prosilka) z dne 25. 10. 2016, zoper odločbo Varstveno delovnega centra Vrhnika-Idrija, Rožna ulica 16, 5280 Idrija (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2016/10 z dne 17. 10. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo O D L O Č B O:
1. 3. točka izreka odločbe Varstveno delovnega centra Vrhnika-Idrija št. 090-1/2016/10 z dne 17. 10. 2016, se odpravi po uradni dolžnosti. 2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
in
S K L E P:
1. 11. točka zahteve prosilke z dne 21. 9. 2016, se zavrže kot nedovoljena.2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :Prosilka je na organ naslovila zahtevo za dostop do več dokumentov, med njimi tudi za fotokopijo 4., 5., 25., 26., 29., 35. in drugih členov prodajne pogodbe št. 26928, ki vsebujejo finančne
zaveze.Organ je zahtevo prosilke glede dostopa do 4., 5., 25., 26., 29., 35. in drugih členov prodajne pogodbe št. 26928 zavrnil in navedel, da je o tej zadevi že bilo pravnomočno odločeno z odločbo IP št. 090-86/2016/12. Prosilka se je dne 25. 10. 2016 zoper odločbo št. 090-1/2016/10 z dne 17. 10. 2016, pritožila in v pritožbi navedla, zakaj po njenem mnenju, finančne zaveze iz prodajne pogodbe št. 26928 in drugi členi, ki vplivajo na razumevanje podanih zavez, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti in je zato potrebno omogočiti razkritje finančnih zavez iz prodajne pogodbe. Prosilka je navedla, da se IP v postopku št. 090-86/2016 ni opredelil do povezanosti med prodajno pogodbo št. 26928 in najemno pogodbo med organom in Hypo leasing d.o.o. in tega, ali je razkritje finančnih zavez prodajne pogodbe mogoče izvzeti iz poslovne skrivnosti na podlagi 19. člena najemne pogodbe med organom in Hypo Leasing. Zahteva za preučitev te povezanosti med obema pogodbama tudi ni bila eksplicitno navedena kot predmet vloge in razlog za dostop do informacij javnega značaja v postopku št. 090-86/2016, zato jo zaradi jasnosti podaja ponovno. Prosilka meni, da celotna prodajna pogodba ne more biti opredeljena kot poslovna skrivnost, zato podaja pritožbo na IP. Prosilka nadalje navaja, da je 19. člen v najemni pogodbi dejansko povezan s prodajno pogodbo. Zahteva za delni dostop do prodajne pogodbe št. 26928 in drugih členov prodajne pogodbe je osnova, iz katere je moč razumeti finančne posledice za najemnika, skladno z 19. členom najemne pogodbe in s tem na bodočo porabo javnih sredstev organa po zaključku najemnega obdobja. Prodajna pogodba št. 26928 vsebuje informacije, ki so povezane z izvrševanjem 19. člena najemne pogodbe med organom in Hypo Leasing d.o.o. Prodajna pogodba ni samostojen poslovni dokument zgolj med dvema poslovnima subjektoma, ampak gre za poslovno pogodbo med Kolektor Koling d.o.o. in Hypo Leasing d.o.o. in posredno preko 19. člena najemne pogodbe je potencialna finančna obveznost lahko prenesena na organ. Zahteva za delni dostop do prodajne pogodbe je zato utemeljena, ker so vse finančne zaveze Hypo Leasing d.o.o. kot kupca objekta pomembne finančne informacije za pravilno razumevanje vrste finančnih obveznosti, ki bodo nastale in v bodoče v določenem obsegu bremenile organ prav na podlagi 19. člena najemne pogodbe. Prosilka je zahtevala, da se ponovno preuči 19. člen najemne pogodbe med organom in Hypo Lesing d.o.o. v odnosu do prodajnih zavez, ki so navedene v prodajni pogodbi št. 26928. Prosilka je še dodala, da meni, da obstajajo utemeljeni razlogi za delno razkritje prodajne pogodbe št. 26928 in so lahko nekateri členi, zaradi vpliva na porabo javnih sredstev, izvzeti iz opredelitve poslovne skrivnosti po ZGD-1.Organ po prejemu pritožbe prosilke izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, dne 27. 10. 2016 odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Pritožba ni dovoljena. IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da ni sporno, da je organ v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanec po tem zakonu. IP najprej poudarja, da se zahteva prosilke z dne 21. 9. 2016 nanaša na isti dokument, to je na prodajno pogodbo med Koling inženiring, instalacije, proizvodnja d.o.o. in Hypo leasing podjetje za financiranje d.o.o., št. 26928 z dne 18. 7. 2007, ki jo je prosilka pri istem organu zahtevala že z zahtevo z dne 7. 3. 2016, o kateri je bilo na podlagi ZDIJZ pravnomočno odločeno z odločbo IP št. 090-86/2016/12, z dne 29. 6. 2016. Z navedeno odločbo je IP (delno) potrdil odločbo organa št. 090-1/2016/2 z dne 31. 3. 2016, s katero je bila zahteva prosilke v celoti zavrnjena. IP je zato v nadaljevanju presojal in ugotavljal, ali se je v konkretnem primeru po izdaji zavrnilne odločbe organa št. 090-1/2016/2 z dne 31. 3. 2016 ter odločbe IP št. 090-86/2016/12 z dne 29. 6. 2016, morda spremenilo dejansko stanje, ki je pravno relevantno za odločitev o zahtevi po ZDIJZ.
IP izpostavlja, da dejstvo, da prosilka v zahtevi z dne 21. 9. 2016 zahteva delni dostop, to pomeni »le« dostop do členov pogodbe, ki pomenijo finančno obvezo, v zahtevi z dne 7. 3. 2016 pa je zahtevala celotno pogodbo, ne predstavlja spremembe dejanskega stanja, ki bi bilo pravno upoštevno v postopku po ZDIJZ, saj gre v obeh primerih za dostop do istega dokumenta - do prodajne pogodbe med Koling inženiring, instalacije, proizvodnja d.o.o. in Hypo leasing podjetje za financiranje d.o.o., št. 26928 z dne 18. 7. 2007. IP je ugotovil, da se niti dejansko stanje niti pravna podlaga od izdaje zavrnilne odločbe organa št. 090-1/2016/2 z dne 31. 3. 2016 ter odločbe IP št. 090-86/2016/12 z dne 29. 6. 2016, do odločanja o zahtevi prosilca z dne 21. 9. 2016, ni spremenilo. Če se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, ne spremenita, se takšna zahteva s sklepom zavrže, kot to določa 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP. Upoštevaje vse navedene pravne podlage je IP ugotovil, da bi moral prvostopenjski organ 11. točko zahteve prosilke z dne 21. 9. 2016 s sklepom zavreči. Organ tega ni storil, temveč je zahtevo zavrnil, čeprav bi jo moral glede dostopa do prodajne pogodbe št. 26928 z dne 18. 7. 2007 zavreči, ker je tudi sam ugotovil, da je o njej že odločal. Organ je o zahtevi prosilke torej odločil meritorno (z odločbo), čeprav bi ob upoštevanju določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP moral uporabiti drugo vrsto pravnega akta (sklep o zavrženju zahteve). IP je ocenil, da je organ s tem bistveno kršil pravila postopka, in sicer gre za bistveno kršitev, ki je v konkretnem primeru odločilno vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe organa. Kot izhaja iz Zakona o splošnem upravnem postopku s komentarjem (J. Breznik in ostali, GV založba, Ljubljana 2008, strani 625 – 627) so v 237. členu ZUP, ki določa pritožbene razloge, s kršitvami pravil postopka mišljene tako kršitve, ki so v drugem odstavku tega člena izrecno določene kot bistvene kršitve pravil postopka, kakor tudi druge kršitve pravil postopka, ki so ali bi mogle vplivati na odločitev (relativno bistvene kršitve). Dejstvo, ali je bilo o zahtevi že odločano in tudi odločeno, je v upravnem postopku odločilnega pomena za pravilno in zakonito odločitev, saj se veže na (ne)uporabo 129. člena ZUP, ki določa, kdaj je potrebno upravni postopek končati s formalno odločbo, to je s sklepom o zavrženju zahteve. S tem, ko je organ v konkretnem primeru spregledal 129. člen ZUP in z njim povezana dejstva, je njegova odločba napačna. Ker je 129. člen ZUP procesna določba, je v obravnavanem primeru torej podana bistvena kršitev pravil postopka v smislu drugega odstavka 247. člena ZUP, na katero je pritožbeni organ dolžan paziti po uradni dolžnosti. Ker je v konkretnem primeru v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, je IP, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP, dopolnil postopek z ugotovitvijo relevantnih dejstev (ki bi jih sicer moral ugotavljati in ugotoviti že organ prve stopnje). Ob tem se je izkazalo, da je treba na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, zadevo rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje, zato je IP, na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, odpravil odločbo prve stopnje (prva točka izreka odločbe) in zadevo rešil sam (prva točka izreka sklepa).Glede na to, da je bila zahteva prosilke z dne 21. 9. 2016 zavržena v delu glede dostopa do členov prodajne pogodbe št. 26928 z dne 18. 7. 2007, se IP ni opredeljeval glede ostalih pritožbenih navedb glede dopustnosti prostega dostopa in izjeme poslovne skrivnosti, ker to za konkretni postopek ni relevantno.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,svetovalka pooblaščencaInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,informacijska pooblaščenka