Prosilec - Občina Bohinj
+ -Številka: 090-239/2016
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval spisek vseh dokumentov in vse dokumente Občine Bohinj v zvezi z lastnikom ladje Zlatorog in njenim nakupom. Organ je delno zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov. Ker je prosilec v pritožbi izhajal iz domneve o obstoju dokumentov, ki razlagajo, zakaj je organ izvedel javno naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave za nakup ladje Zlatorog, je IP v pritožbenem postopku ugotavljal, s katero dokumentacijo v zvezi z nakupom ladje Zlatorog organ sploh razpolaga. Čeprav Zakon o javnem naročanju določa potek izvedbe javnega naročanja in dokumentacijo, ki je potrebna za posamezno javno naročilo, je IP ugotovil, da je organ prosilcu posredoval vse dokumente v zvezi s tem javnim naročilom, in da s posebej določenimi dokumenti (npr. povabilom k oddaji ponudbe, zapisnik o odpiranju ponudb, zapisnik o izvedbi pogajanj, odločitev o oddaji naročila, prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, ipd.) ne razpolaga. Posledično je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca zavrnil. Pritožbeni postopek po ZDIJZ namreč ni namenjen temu, da bi organ prisilil k posebni izdelavi informacij oziroma dokumentov, četudi bi obstajala podlaga za njihov obstoj oziroma četudi bi jih bil organ dolžan imeti.ODLOČBA:Številka: 090-239/2016/5Datum: 3. 1. 2017Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 4. 10. 2016, zoper odločbo Občine Bohinj, Občinska uprava, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-6/2016/ z dne 20. 9. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbo prosilca z dne 4. 10. 2016 zoper odločbo Občine Bohinj, št. 090-6/2016/ z dne 20. 9. 2016, se zavrne.2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e vProsilec je 22. 8. 2016 od organa v elektronski obliki zahteval spisek vseh dokumentov in vse dokumente Občine Bohinj, v katerih se pojavlja …, od leta 2000 do danes. Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo, št. 090-6/2016/ z dne 20. 9. 2016, in dostop v delu, ki se nanaša na informacijo javnega značaja, za zadevo, št. 224-0010/2016, »Opredelitev do možnih kršitev odloka o plovnem režimu«, zavrnil na podlagi 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je pojasnil, da je v programu za vodenje dokumentarnega gradiva s pomočjo vdelanega iskalnika preveril, v katerih zadevah se pojavlja izraz »…« in tako pridobil dve zadevi, in sicer zadevo, št. 224-0010/2016, »Opredelitev do možnih kršitev odloka o plovnem režimu«, ter zadevo, št. 032-0003/2015, »Gradivo občinskega sveta-seja št. 6/nakup ladje«. Pri vpogledu v zadevo, št. 224-0010/2016, je organ ugotovil, da gre za podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine, zato je dostop do teh podatkov zavrnil.Prosilec se je zoper izdano odločbo pritožil in navedel, da sumi, da mu organ ni posredoval vseh dokumentov, predvsem tistih, ki se nanašajo na občinski nakup ladje Zlatorog …, ki je bil izveden v letu 2015. Prosilec je še navedel, da je že 20. 6. 2016 na organ naslovil zahtevek za dostop do informacij javnega značaja in jih prosil za dokumente, ki urejajo razmerje med občino Bohinj in …, v zvezi z nakupom ladje Zlatorog. Ker mu po njegovem prepričanju organ ni posredoval vseh dokumentov, ki bi jih po zakonu o javnem naročanju moral imeti, je 22. 8. 2016 zahteval vse dokumente, ki se nanašajo na …. Prosilec je pojasnil, da gre v njegovem zahtevku za dokumente, ki razlagajo, zakaj je organ izvedel javno naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave za nakup ladje Zlatorog od ….Ker je bila pritožba poslana neposredno IP, jo je ta na podlagi drugega odstavka 239. člena ZUP odstopil organu z dopisom, št. 092-108/2016/2 z dne 6. 10. 2016. Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 090-0006/2016-8 z dne 24. 10. 2016, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.IP je z dopisom, št. 090-239/2016/2 z dne 10. 11. 2016, organ pozval, naj se izjasni, na kakšen način in po katerem postopku je bil izbran ponudnik pri nakupu ladje Zlatorog, glede na to da so ravnanja organov samoupravnih lokalnih skupnosti pri naročanju blaga, storitev in gradenj vezana na Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 – uradno prečiščeno besedilo, 19/14, 90/14 – ZDU-1I in 91/15 – ZJN-3). Organ je na poziv IP odgovoril 17. 11. 2016 in pojasnil, da je postopek, po katerem je občina kupila ladjo Zlatorog razviden iz 1. člena kupoprodajne pogodbe za plovilo Zlatorog. K odgovoru je priložil še dokumentacijo v zvezi z nakupom čolna Zlatorog, ki je bila prosilcu že posredovana.Pritožba ni utemeljena.IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.Iz pritožbe prosilca je bilo razvidno, da mu je organ na predhodno zahtevo z dne 20. 6. 2016 že posredoval določene dokumente v zvezi z nakupom ladje Zlatorog. Ker pritožba prosilca izhaja iz domneve o obstoju dokumentov, ki razlagajo, zakaj je organ izvedel javno naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave za nakup ladje Zlatorog od …, je bilo v pritožbenem postopku potrebno razjasniti vprašanje, s katero dokumentacijo v zvezi z nakupom ladje Zlatorog organ sploh razpolaga.Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.IP je 10. 11. 2016 na organ naslovil poziv za izjasnitev, na kakšen način in po katerem postopku je bil izbran ponudnik pri nakupu ladje Zlatorog, glede na to da so ravnanja organov samoupravnih lokalnih skupnosti pri naročanju blaga, storitev in gradenj vezana na Zakon o javnem naročanju. Organ je na poziv IP odgovoril 17. 11. 2016 in pojasnil, da je postopek, po katerem je občina kupila ladjo Zlatorog razviden iz 1. člena kupoprodajne pogodbe za plovilo Zlatorog. Iz njega izhaja, da sta se nakup in sklenitev pogodbe izvedla po določilih 2. točke prvega odstavka 29. člena Zakona o javnem naročanju. Gre za oddaja javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave, če lahko zaradi tehničnih oziroma umetniških zahtev predmeta javnega naročila ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, naročilo izpolni le določen ponudnik. Organ je potrdil, da je prosilcu v zvezi z nakupom ladje Zlatorog posredoval gradivo korespondenčna seja, sklep korespondenčna seja, zapisnik korespondenčna seja, kupoprodajna pogodba, računi in potrdila o plačilu.Ker je IP ugotovil, da so v tem pritožbenem postopku presojane informacije že bile predmet presoje v drugem pritožbenem postopku po ZDIJZ, je IP kot dokazna sredstva uporabil tudi dokumente iz pritožbene zadeve IP, št. 090-267/2016. Iz drugega odstavka 164. člena ZUP izhaja, da se v upravnem postopku uporabi katerokoli dokazno sredstvo. Velja torej, da se poleg petih primeroma navedenih dokaznih sredstev po ZUP (listine, priče, izvedenci, ogled, izjava stranke) lahko uporabi tudi katerokoli drugo dokazno sredstvo, ki pripomore k ugotovitvi dejanskega stanja – v predmetnem primeru je to uradni zaznamek o pogovoru, št. 090-267/2016/2 z dne 7. 12. 2016, dopis IP, št. 090-267/2016/3 z dne 12. 12. 2016 ter odgovor organa, št. 090-0011/2016/7 z dne 16. 12. 2016 iz zadeve IP, št. 090-267/2016.IP je 7. 12. 2016 z organom opravil pogovor v zvezi z obstojem dokumentov pri nakupu ladje Zlatorog. Ker je organ pri nakupu blaga zavezan ravnati po Zakonu o javnem naročanju, je organ pojasnil, da je bil postopek javnega naročanja izveden po postopku s pogajanji brez predhodne objave, kar je razvidno tudi iz sklenjene pogodbe. Čeprav Zakon o javnem naročanju določa potek izvedbe javnega naročanja in dokumentacijo, ki je potrebna za posamezno javno naročilo, je organ zatrdil, da je prosilcu posredoval vse dokumente v zvezi s tem javnim naročilom, in da s posebej določenimi dokumenti (npr. povabilom k oddaji ponudbe, zapisnik o odpiranju ponudb, zapisnik o izvedbi pogajanj, odločitev o oddaji naročila, prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, ipd.) ne razpolaga. Organ je 16. 12. 2016 zatrjevano potrdil tudi v pisnem odgovoru na dopis IP, št. 090-267/2016/3 z dne 12. 12. 2016.Glede na zapisano je IP zaključil, da nima razlogov za sum, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. Ker organ z zahtevano dokumentacijo (razen tisto, ki jo je prosilcu predhodno že posredoval) ne razpolaga (iz kateregakoli razloga), zavezanci po ZDIJZ pa so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, je odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena. Posledično je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca zavrnil.Ob tem IP pojasnjuje, da pritožbeni postopek ni namenjen ugotovitvi, da bi organ z določenimi informacijami moral razpolagati, oziroma ali obstajajo upravičeni razlogi, zakaj organ zahtevanih dokumentov nima, in ali je takšno ravnanje organa pravilno in zakonito. Način poslovanja oziroma izpolnjevanje obveznosti organa, ki mu jih nalagajo posamezni področni predpisi oziroma materialnopravna zakonodaja, in morebitne kršitve teh obveznosti se lahko ugotavljajo in sankcionirajo samo po teh (drugih) predpisih, ne pa v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ. Čeprav je smisel dostopa do informacij javnega značaja v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost njegovega delovanja, je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek po ZDIJZ pa ni namenjen temu, da bi organ prisilil k posebni izdelavi takšnih informacij oziroma dokumentov, četudi bi obstajala podlaga za njihov obstoj oziroma četudi bi jih bil organ dolžan imeti.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. Postopek vodila: Karolina Kušević, univ. dipl. prav., asistentka svetovalca pri IPMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,Informacijska pooblaščenka