+-Datum: 06.04.2017 Številka: 090-232/2016 Kategorije: Varstvo kazenskega postopka, Osebni podatek, Poslovna skrivnost POVZETEK:Organ je prosilcu z odločbo zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov na podlagi izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je ugotovil, da je pritožba prosilca delno utemeljena, zato je izpodbijano odločbo delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo. V delu, ki se nanaša na zahtevane dokumente, glede katerih je podana izjema varstva kazenskega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ oziroma varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pa je IP pritožbo prosilca zavrnil. ODLOČBA:Številka: 090-232/2016/34Datum: 7. 4. 2017Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega in tretjega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec) z dne 29. 9. 2016, zoper odločbo javnega zavoda Dom upokojencev Ptuj, Volkmerjeva cesta 10, 2250 Ptuj (v nadaljevanju: organ), št. ZDIJZ-6/2016 z dne 19. 9. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoODLOČBO:
Pritožbi prosilca z dne 29. 9. 2016 se delno ugodi in se odločba javnega zavoda Dom upokojencev Ptuj št. ZDIJZ-6/2016 z dne 19. 9. 2016 delno odpravi ter se odloči:
»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu na njegov elektronski naslov fotokopije naslednjih dokumentov:- Prijavo suma odtujitve osnovnih sredstev z dne 21. 5. 2015 s prilogami:∙ račun št. 12/465, dobavnica št. 12/206 z dne 4. 7. 2012, naročilnica št. 12L/12 in ponudbe;∙ delovni nalog EUROGRAND, d.o.o., na način, da prekrije na vrhu dokumenta navedeni gsm številki;∙ račun št. 02802-2011 z dne 8. 7. 2011 in garancijski list;∙ račun št. 973 z dne 14. 2. 2011 na način, da prekrije gsm številko pri naslovniku;- Prijavo suma zatajitve osnovnih sredstev z dne 16. 12. 2015 z delnim umikom prijave z dne 21. 5. 2015 in s prilogami:∙ račun za stole Andrew 2009 1215 št. 5115718212 na način, da prekrije ime, priimek in podpis prodajalca;∙ izvoda predračuna št. 2057 z dne 30. 3. 2012 na način, da prekrije ime in priimek prodajalca (v zgornjem in spodnjem delu dokumenta), njegov podpis ter navedeno gsm številko (v dokumentu zgoraj);∙ račun št. 1811042396 z dne 25. 5. 2012 na način, da prekrije ime, priimek in telefonsko številko prod. predstavnika (v zgornjem delu dokumenta) ter imeni in priimka delavcev družbe (v spodnjem delu dokumenta);∙ račun št. 2575 na način, da prekrije ime in priimek komercialista ter gsm številko pri naslovniku;∙ dobavnico št. 2935 z dne 25. 5. 2012 na način, da prekrije gsm številko pri naslovniku;∙ račun št. 01423-2012 z dne 31. 7. 2012 in dobavnica št. 1086/12 z dne 31. 7. 2012;∙ račun št. 201203001102 z dne 29. 10. 2012;∙ dobavnica št. 201203001035 z dne 10. 10. 2012 na način, da prekrije ime, priimek in podpis osebe, ki je sestavila dobavnico (pri navedbi »Dobav. sestavil« in »dokument pripravil«), ter številki mobilnih telefonov kontaktnih oseb;∙ račun – dobavnica št. 11165673 na način, da prekrije ime in priimek osebe, ki je izdelala račun;∙ predračun št. 11179471 na način, da prekrije ime in priimek osebe, ki je navedena kot oseba, ki je izdelala predračun, kot kontaktna oseba in kot podpisnica ter navedeno telefonsko številko te osebe;∙ elektronsko sporočilo z dne 6. 11. 2012 na način, da prekrije e-naslov pod »Za«, pri priloženem e-sporočilu pa e-naslov pod »From« in podpisnico;∙ račun št. 13/35 z dne 17. 1. 2013 in dobavnica št. 13/13 z dne 17. 1. 2013;∙ račun št. 12/465 z dne 4. 7. 2012;∙ račun št. 143800003 z dne 9. 1. 2014 na način, da prekrije ime in priimek osebe, ki je račun izdelala;∙ dobavnico št. 143800037 z dne 9. 1. 2014 na način, da prekrije ime in priimek osebe, ki je račun izdelala, ter ime in priimek potnika;∙ račun št. 143800071 z dne 22. 4. 2014 na način, da prekrije ime in priimek osebe, ki je račun izdelala;∙ dobavnico št. 143800491 z dne 22. 4. 2014 na način, da prekrije ime in priimek osebe, ki je račun izdelala, ter ime in priimek potnika;∙ naročilnico št. 19/14 z dne 11. 4. 2014;∙ ponudbo št. 143800053 z dne 11. 4. 2014 na način, da prekrije ime in priimek osebe, ki je ponudbo izdelala, ime in priimek potnika, in priložen izpis s spletne strani;∙ račun št. SI-1199-2014 z dne 25. 11. 2014;∙ račun št. 1112310 z dne 5. 12. 2013 na način, da prekrije ime in priimek pod »sachbearbeiter«;∙ dobavnico št. 1129665 z dne 5. 12. 2013 in potrditev naročila št. 1144875 z dne 3. 12. 2013;∙ elektronsko sporočilo z dne 3. 12. 2013 na način, da prekrije e-naslov pod »Za« ter ime in priimek predstavnika družbe v priloženem elektronskem sporočilu;∙ račun št. 1112202 z dne 11. 11. 2013 na način, da prekrije ime in priimek pod »sachbearbeiter«;∙ elektronsko sporočilo z dne 7. 11. 2013 (Zadeva: Auftragsbestätigung nummer 1144132) na način, da prekrije e-naslov pod »Za« ter ime in priimek predstavnika družbe v priloženem elektronskem sporočilu;∙ potrditev naročila št. 1144132 z dne 7. 11. 2013;∙ račun št. 28/2012 z dne 29. 11. 2012;- Obvestilo Policijske postaje Ptuj št. K 1684883 z dne 25. 3. 2016 na način, da prekrije v prvem odstavku besedila telefonsko številko kriminalista/policista.«.
V preostalem delu (v delu, ki ga je dolžan organ prekriti v skladu s 1. točko izreka te odločbe in glede zahtevanih dokumentov, za katere je podana izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) se pritožba prosilca zavrne.
Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.
Obrazložitev:Prosilec je z zahtevo z dne 27. 5. 2016 zahteval vpogled ali kopije oziroma scan naslednjih dokumentov:- vseh (z vsebino) naznanil kaznivih dejanj oziroma ovadb o kaznivem dejanju, ki jih je organ od 3. 12. 2014 posredoval policiji, tožilstvu ali sodišču;- vseh umikov predlogov, ki jih je organ od 3. 12. 2014 posredoval policiji, tožilstvu ali sodišču;- vseh do sedaj prejetih odgovorov oziroma pojasnil na ta podana naznanila oziroma kazenske ovadbe.Organ je z odločbo št. ZDIJZ-6/2016 z dne 23. 6. 2016 zahtevo prosilca zavrnil na podlagi izjem po tretjem odstavku 5.a in 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zoper navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo, ki ji je IP v pritožbenem postopku z odločbo št. 090-167/2016/2 z dne 28. 7. 2016 ugodil in odločbo organa odpravil ter zadevo vrnil organu v ponovni postopek.Organ je nato z odločbo št. ZDIJZ-6/2016 z dne 19. 9. 2016 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) zahtevo prosilca zavrnil, in sicer na podlagi izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu s 13. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljevanju: Uredba) je zaprosil za mnenje PP Ptuj, PU Maribor in ODT na Ptuju. PP Ptuj je obvestil organ, da je dokumente posredoval ODT na Ptuju, zato je organ za mnenje zaprosil še ODT na Ptuju. PU Maribor je navedel, da je predkazenski postopek po določbah Zakona o kazenskem postopku še v teku, zaradi česar bi vsakršno razkritje vsebine kazenske ovadbe ali drugih podatkov v zvezi s tem lahko škodovalo nadaljnjemu postopku. ODT na Ptuju pa je v zvezi z zaprosilom za mnenje z dne 5. 8. 2016 navedel, da je zadeva v fazi predkazenskega postopka, in da do sprejema dokončne tožilske odločitve v tej kazenski zadevi ni mogoče vpogledati v gradivo, ker lahko tožilstvo (če je to potrebno) zahteva pridobitev določenih obvestil od policije, ovaditelja, določenih pravnih oseb, vse na podlagi že preučenih podatkov, zato bi seznanitev z vsebino listin, zbranih v predkazenskem postopku, ko ta še ni zaključen z odločitvijo tožilstva z ustreznim tožilskim aktom, lahko škodilo interesom kazenskega postopka. V zvezi z zaprosilom za mnenje z dne 19. 8. 2016 pa je ODT na Ptuju navedlo, da je pristojni tožilec 29. 6. 2016 pri Okrajnem sodišču na Ptuju vložil obtožni predlog in da lahko obdolženec vpogleda v kazensko zadevo pri sodišču oziroma v tožilski spis v času uradnih ur. Organ je torej zavrnil zahtevo prosilca na podlagi izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, upoštevajoč navedena mnenja pristojnih organov. Prosilec je pri organu vložil pritožbo z dne 29. 9. 2016, v kateri navaja, da je po njegovem prepričanju odločitev organa neupravičena, saj je organ podatke, za katere prosi prosilec, že posredoval medijem, zato ni razloga, da jih ne bi še prosilcu. Določba 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ po njegovem prepričanju velja tudi za vodstvo organa, revizorje, svetovalce in zastopnike, ki prosto razpolagajo z njegovimi podatki in jih sami, brez njegovega soglasja ali kogarkoli, preko medijev posredujejo javnosti. Navaja konkretna primera navedbe kazenskih ovadb v medijih. Mediji so torej lahko pridobili informacije, prosilec, na katerega se nanaša sum, pa ne more pridobiti istih podatkov. Iz izpodbijane odločbe sicer izhaja število zadev pri posameznih organih, ne pa tudi, za katero je podan sum kaznivega dejanja, v medijih pa so navedeni tudi ostali podatki. Prepričan je, da gre v tem primeru prav tako za razkritje vsebine »kazenske ovadbe«, kot navaja organ ali drugih podatkov v zvezi s tem, kar bi lahko pristojnim organom škodovalo v nadaljnjem postopku. Organ je po njegovem mnenju kršil po Ustavi Republike Slovenije zagotovljene človekove pravice, in sicer enakost pred zakonom (14. člen) in enako varstvo pravic (22. člen). Organ je nadalje kršil veljavno zakonodajo glede neposredovanja informacij prosilcu in posredovanje informacij medijem, ki so jih objavili. Prosilec zaradi kršitev veljavne zakonodaje glede neposredovanja informacij prosi IP, da v skladu s svojimi pristojnostmi ugotovi kršitve in ustrezno ukrepa. Pritožbi prilaga dve medijski objavi (»Ugotovitve revizije poslovanja Doma upokojencev Ptuj, RA Slovenija, 13. 10. 2015, in »V domu vse narobe«, Delo, 13. 10. 2015).Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. ZDIJZ-6/2016 z dne 14. 10. 2016, poslal v pristojno odločanje IP. Organ je pritožbi priložil spis zadeve št. ZDIJZ-6/2016. V odstopu pritožbe je organ med drugim navedel, da posredovanje informacij novinarjem ni identično pravno vprašanje kot posredovanje informacij javnega značaja ter da se informacije, ki so bile podane novinarjem, nanašajo samo na eno kazensko ovadbo, so zelo skope in ne razkrivajo dokumentov. Glede navedb prosilca, da se ovadbe domnevno nanašajo nanj, pa navaja, da so te navedbe irelevantne, ker se v tem postopku odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da mora biti rezultat odločitve načeloma enak za vse prosilce.Na poziv IP št. 090-232/2016/2 z dne 3. 11. 2016 je organ naknadno, z dopisom št. ZDIJZ-6/2016-3 z dne 11. 11. 2016, posredoval kopije dokumentov, ki jih zahteva prosilec. V zvezi z zahtevanimi morebitnimi umiki posredovanih predlogov je organ navedel, da »umik posredovanih predlogov« delno predstavlja dokument z dne 16. 12. 2015, ter da so posredovani dokumenti vsi dokumenti, ki ustrezajo zahtevi prosilca in s katerimi organ razpolaga. Na poziv IP z dne 23. 11. 2016 in 24. 11. 2016 pa je organ posredoval IP dodatna pojasnila in podatke.Pritožba je delno utemeljena.IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija prosilec. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo, s katero mu je bil zavrnjen dostop do zahtevanih dokumentov, v celoti.IP ugotavlja tudi, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti v materializirani obliki, sporno pa je, ali so ti dokumenti javno dostopni. Po vpogledu v spisovno dokumentacijo je IP ugotovil, da so predmet zahteve in s tem tudi predmet presoje IP dokumenti dveh kazenskih ovadb z dne 5. 10. 2015 in 9. 12. 2015 in treh prijav sumov kaznivih dejanj z dne 21. 5. 2015 in 16. 12. 2015 s strani organa ter dopisa organov kazenskega pregona z dne 9. 12. 2015 in 25. 3. 2016. Prijava suma zatajitve osnovnih sredstev z dne 16. 12. 2015 zajema tudi delni umik prijave suma odtujitve osnovnih sredstev z dne 21. 5. 2015. Prosilec je namreč zahteval med drugim tudi vse umike predlogov, ki jih je organ od 3. 12. 2014 posredoval policiji, tožilstvu ali sodišču. Organ se v odločbi do tega dela zahteve ni posebej opredelil, zato je IP pozval organ na pojasnilo. Organ je, kot že navedeno, v dopisu z dne 11. 11. 2016, pojasnil, da »umik posredovanih predlogov« delno predstavlja dokument z dne 16. 12. 2015. Ker organ z dokumentom nedvomno razpolaga v materializirani obliki, je IP odločil tudi o tem dokumentu in prilogah, ki se nanj nanašajo.Glede na to, da je organ prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov na podlagi 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju najprej presojal obstoj navedene izjeme, nato pa po uradni dolžnosti morebiten obstoj drugih izjem po ZDIJZ.Izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZOrgan prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi (6. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Kazenski pregon v slovenskem pravnem redu ni jasno definiran. Iz Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 8/16 – Odl. US, 64/16 – Odl. US in 65/16 – Odl. US; v nadaljevanju: ZKP) in Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1 in 19/15; v nadaljevanju ZDT-1) posredno izhaja, da gre za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj v najširšem smislu. Obsega vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Na podlagi navedenega IP ocenjuje, da je zakonodajalec pri sprejemu ZDIJZ s tem, ko je uporabil izraz kazenski pregon, dopustil možnost, da se po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varujejo vsi podatki iz vseh faz postopka kazenskega pregona. Namen opisane izjeme je predvsem zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona.ZDIJZ v 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kumulativno določa dva pogoja, ki omogočata uporabo te izjeme, in sicer:- da je podatek pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in- da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka. Prvi pogoj je izpolnjen, saj se zahteva nanaša na kazenski ovadbi zaradi suma storitve kaznivih dejanj in prijave sumov storitve kaznivih dejanj. Nedvomno gre torej za dokumente v zvezi s kazenskim pregonom, v dodatno utemeljitev pa IP v nadaljevanju navaja okviren potek kazenskega postopka.V skladu s prvim odstavkom 145. člena ZKP so dolžni vsi državni organi in organizacije z javnimi pooblastili naznaniti kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih obveščeni, ali če kako drugače zvedo zanje. Ovadba se poda pristojnemu državnemu tožilcu pisno ali ustno, če je podana sodišču, policiji ali nepristojnemu državnemu tožilcu, pa jo ta sprejme in takoj pošlje pristojnemu državnemu tožilcu (prvi in tretji odstavek 147. člena ZKP). Če gre v zvezi s slednjo navedbo za kaznivo dejanje, glede katerega ni predpisano obvezno obveščanje državnega tožilca pred podajo ovadbe, pošlje policija ovadbo državnemu tožilcu šele potem, ko zbere obvestila in opravi druge ukrepe, ki so potrebni za odločitev državnega tožilca, vendar najkasneje v 30 dneh od podaje ovadbe, oziroma če v tem času ne more zbrati vseh potrebnih podatkov, pošlje državnemu tožilcu ovadbo z navedbo predvidenega roka za predložitev poročila v dopolnitev ovadbe (peti odstavek 147. člena ZKP). Če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, mora policija ukreniti vse potrebno, da se izsledi storilec kaznivega dejanja, da se storilec ali udeleženec ne skrije ali ne pobegne, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz in da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka (prvi odstavek 148. člena ZKP). V ta namen sme policija zahtevati potrebna obvestila od oseb, v navzočnosti odgovorne osebe opraviti pregled določenih objektov in prostorov podjetij in drugih pravnih oseb in pregledati določeno njihovo dokumentacijo,… (drugi odstavek 148. člena ZKP). Iz navedenih določb tako izhaja okviren potek kazenskega pregona s strani policije in državnega tožilstva, tudi postopanje oziroma pristojnosti policije v primeru, ko državno tožilstvo (še) ni vključeno v kazenski pregon. Navedenemu pritrjuje tudi sodba Upravnega sodišča št. I U 1324/2009-13 z dne 25. 11. 2009, iz katere izhaja, da zakonska določba 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne določa, da bi moral biti zahtevani podatek od vsega začetka ustvarjen zaradi kazenskega pregona, ampak da je bil pridobljen zaradi kazenskega pregona, torej ne glede na to, kdaj je bil pridobljen zaradi kazenskega pregona.Drugi pogoj najprej zahteva, da je postopek še v teku (v katerikoli fazi), kar v obravnavani zadevi pri kazenskih ovadbah in prijavi suma zlorabe položaja in oškodovanja pravne osebe ni sporno, kar izhaja iz spisovne dokumentacije, kot sledi. V nadaljevanju ta pogoj zavezuje organ k uporabi tako imenovanega škodnega testa, po katerem mora organ izkazati, da bi bila s samim razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oziroma, da bi nastala določena škoda, konkretno izvedbi kazenskega postopka, t. i. škodni test. Ogrozitev pa mora vsakokrat biti dejanska, ne le hipotetična. Zavezani organ tako dostop do informacij lahko zavrne, če bi njihovo razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128). Dostop do informacije je tako mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo na izvedbi postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo.Upoštevati je potrebno tudi 13. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljevanju Uredba), na podlagi katere odloči organ o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku, če prejme zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ. Pri izvajanju škodnega testa je tako potrebno mnenje organa, ki obravnava zadevo v fazi predkazenskega ali kazenskega postopka. Iz posredovane dokumentacije izhaja, da je organ pridobil mnenje ODT na Ptuju št. KT/23819/2015/8/BP-dm z dne 7. 9. 2016 in odgovor ODT na Ptuju št. KT/19397/2015/BP-dm z dne 8. 9. 2016, obvestilo Policijske postaje Ptuj št. K1711791/2016 (3F693-28) z dne 12. 8. 2016 in mnenje Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor št. 2311-184/2015/36 (3F32-01) z dne 22. 8. 2016. Ob tem IP navaja, da je presojal obstoj predmetne izjeme v času odločanja prvostopenjskega organa, zato je upošteval mnenja po 13. členu Uredbe, ki jih je pridobil organ, oziroma če ustreznih mnenj ni bilo, je IP upošteval mnenja po 13. členu Uredbe, ki jih je pridobil sam.Iz mnenja ODT Ptuj št. KT/23819/2015/8/BP-dm z dne 7. 9. 2016 izhaja, da je kazenska ovadba zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem odstavku 257. člena KZ-1 v fazi tožilskega proučevanja v predkazenskem postopku, v katerem se zbirajo dokazi in obvestila, torej pravno pomembna dejstva za kazenski postopek zoper osumljeno osebo, zato v kazensko zadevo ni mogoče vpogledati do dokončne tožilske odločitve. Slednje bi namreč lahko škodilo interesom kazenskega postopka. Glede na to, da je v zvezi s tem kaznivim dejanjem organ pridobil ustrezno mnenje pristojnega organa po 13. členu Uredbe, ga je IP upošteval pri odločanju.Prav tako je IP pri odločanju upošteval mnenje Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor št. 2311-184/2015/36 (3F32-01) z dne 22. 8. 2016 v zvezi s prijavo suma zlorabe položaja in oškodovanja pravne osebe. Pristojni organ je navedel, da je v skladu z določili ZKP v teku predkazenski postopek, ki še ni zaključen, zaradi česar bi vsakršno razkritje vsebine kazenske ovadbe ali drugih podatkov v zvezi s tem lahko škodovalo nadaljnjemu postopku. Iz mnenja ODT Ptuj št. KT/19397/2015/BP-dm z dne 8. 9. 2016, v zvezi s kazensko zadevo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena KZ-1 izhaja, da je bil v navedeni zadevi vložen na Okrajno sodišče na Ptuju (v nadaljevanju: OS na Ptuju) obtožni predlog zaradi suma storitve kaznivega dejanja nevestno delo v službi po 258. členu KZ-1. Pridobiti je bilo treba tako še mnenje OS na Ptuju, ki ga je pridobil IP. Sodišče je mnenje v skladu s 13. členom Uredbe posredovalo z dopisom št. Su 17/2017 z dne 10. 2. 2017, v katerem je navedlo, da bi lahko nastale škodne posledice za izvedbo sodnega postopka, če bi se ti dokumenti razkrili javnosti in to v smislu otežkočenja le-tega.Izhajajoč iz navedenega je IP ocenil, da so v zadostni meri argumentirani škodljivi učinki razkritja podatkov iz zahtevanih dokumentov, še posebej je potrebno pri tem upoštevati pridobljena mnenja pristojnih organov kazenskega pregona (Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor, ODT na Ptuju in OS na Ptuju). Pri predmetni izjemi je mnenje organa po 13. členu Uredbe zelo pomembno, saj so namreč organi predkazenskega in kazenskega postopka tisti, ki lahko v prvi vrsti verodostojno ocenijo škodljiv učinek razkritja zahtevanih dokumentov na potek predkazenskega in kazenskega postopka. IP k navedbam organa dodaja še posamezne argumente, ki so prav tako relevantni pri predmetni odločitvi. Kot izhaja iz prej navedenih mnenj pristojnih organov, so zadeve v fazi reševanja. Glede na faze, v katerih so posamezne zadeve, je treba upoštevati potek kazenskega postopka, ki ga ureja ZKP, predvsem določbe o izvajanju dokazov. Posamezne pristojnosti policije je IP navedel že predhodno, navaja pa še, da policija na podlagi zbranih obvestil sestavi kazensko ovadbo, v kateri navede dokaze, za katere je izvedela pri njihovem zbiranju (deveti odstavek 148. člena ZKP) oziroma pošlje poročilo državnemu tožilcu tudi v primeru, če na podlagi zbranih obvestil ni podlage za kazensko ovadbo (deseti odstavek 148. člena ZKP). V slednjem primeru je nato nadaljnja odločitev na pristojnem državnem tožilstvu. Samo državni tožilec lahko opravi dokončno selekcijo glede podaje ali ne podaje kazenske ovadbe, policija takšne odločitve ne more sprejeti (Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, mag. Štefan Horvat, 2004). Ko je zadeva v kazenskem postopku, pred sodiščem obsega dokazovanje vseh dejstev, za katera sodišče meni, da so pomembna za pravilno razsojo. Tako lahko senat odloči, da se izvedejo dokazi, ki niso bili predlagani, in tudi dokazi, ki jih je predlagatelj umaknil (drugi in peti odstavek 329. člena ZKP). Prav tako lahko stranke, pod določenimi pogoji, in oškodovanec do konca glavne obravnave predlagajo, naj se raziščejo nova dejstva in priskrbijo novi dokazi, smejo pa tudi ponoviti tiste predloge, ki jih je predsednik senata ali senat prej zavrnil. Dokazovanje v kazenskem postopku je aktiven proces, kar pomeni, da se lahko vrednost posameznih dokazov med postopkom spreminja. ZKP v drugem odstavku 355. člena nadalje določa, da mora sodišče vestno pretehtati vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi in na podlagi take presoje sprejeti sklep, ali je kakšno dejstvo dokazano ali ne. Sodišče nato v pisni sodbi določno in popolnoma navede, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov, pri tem navede zlasti, kako presoja verodostojnost protislovnih dokazov, iz katerih razlogov ni ugodilo posameznim predlogom strank, in kateri razlogi so bili za sodišče odločilni pri reševanju pravnih vprašanj, zlasti pri ugotavljanju, ali sta podana kaznivo dejanje in kazenska odgovornost obtoženca in pri uporabi posameznih določb kazenskega zakona glede obtoženca in njegovega dejanja (sedmi odstavek 364. člena ZKP). Predmet zahteve so torej dokumenti, za katere bo šele s pravnomočnostjo postopka posamezne zadeve gotovo, kateri so in kateri niso pomembni v predmetni kazenski zadevi. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča št. IU 658/2009-10 z dne 27. 10. 2010.Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da bi z razkritjem zahtevanih dokumentov - kazenskih ovadb in prijave suma zlorabe položaja in oškodovanja pravne osebe nastala za izvedbo predmetnih predkazenskih oziroma kazenskih postopkov škoda, ki pretehta nad pravico javnosti, da se seznani z zahtevanimi informacijami. Pritožbo prosilca je tako treba v tem delu zavrniti, ker sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ.V zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja velike tatvine po 204. členu KZ-1 (prijava odtujitve in zatajitve osnovnih sredstev) je Policijska postaja Ptuj obvestila organ, da je posredovala poročilo ODT na Ptuju. Organ nadalje ni pridobil ustreznega mnenja po 13. členu Uredbe, ker pa je v pojasnilu z dne 24. 11. 2016 navedel, da je predmetna zadeva na OS na Ptuju, je IP, na podlagi 13. člena Uredbe, zaprosil za mnenje pristojno sodišče. Sodišče je v odgovoru št. Su 17/2016-13 z dne 2. 12. 2016 pojasnilo, da je bila predmetna kazenska zadeva po opravljenih preiskovalnih dejanjih vrnjena ODT na Ptuju. IP je nato zaprosil za mnenje v zvezi s tema prijavama ODT na Ptuju, ki je v mnenju št. Kt 3084/2016/9/ZL-sš z dne 16. 12. 2016 navedlo, da so v predmetni zadevi sprejeli odločitev, vendar ta še ni pravnomočna in ne dokončna. Navedlo je tudi, da bi po njihovem mnenju razkritje zahtevanih podatkov (v tej fazi postopka) povzročilo škodne posledice v predkazenskih in kazenskih postopkih, še posebej, ker je v postopku več oseb, ki so povezane z organom in imajo dostop do različnih informacij in dokumentacije ter da bi te osebe lahko vplivale na priče v teh postopkih, glede na to, da imajo več odprtih zadev (vloženih kazenskih ovadb) v povezavi z organom. V dopisu št. Kt 3084/2016/15/ZL-sš z dne 6. 1. 2017 je nato ODT na Ptuju obvestilo IP, da je bila kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja velike tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 zavržena. Navedlo je tudi, da je pri tožilstvu odprtih več zadev v povezavi z organom, zato je mnenja, da bi razkritje zahtevanih dokumentov (v tej fazi postopka) povzročilo škodne posledice v predkazenskih in kazenskih postopkih, še posebej, ker je v postopku več oseb, ki so povezane z organom in imajo dostop do različnih informacij in dokumentacije ter da bi te osebe lahko vplivale na priče v teh postopkih, ter da bo lahko podrobnejše pojasnilo podal pristojni državni tožilec. Naknadno je na zaprosilo IP mnenje posredoval državni tožilec, ki obravnava druge zadeve, povezane z organom. Iz njegovega mnenja št. Kt 19397/2015/12/BP-sš z dne 9. 3. 2017 izhaja, da je vpogledal v spise, v katerih bi obstajala verjetnost obstoja predmetnih dokumentov, in ugotovil, da niso vsebinsko povezani z aktualnimi zadevami.Izhajajoč iz predhodnih ugotovitev, je tako IP ugotovil, da v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja velike tatvine po 204. členu KZ-1 (prijava odtujitve in zatajitve osnovnih sredstev) nista kumulativno izpolnjena oba pogoja za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je presojal zahtevane dokumente z vidika morebitnega obstoja drugih izjem po 6. členu ZDIJZ.IP je z vpogledom v dokumente ugotovil, da se prijavi odtujitve in zatajitve osnovnih sredstev nanašata na premična sredstva organa, in sicer obsegata podatke, ki se nanašajo na npr. LED TV sprejemnike, stole, računalnike, negovalne postelje, pralne stroje, kuhalne plošče, pomivalni stroj,… Prijavama so priloženi računi, naročilnice in dobavnice, pa tudi predračuni in elektronska sporočila v zvezi s kupljenimi premičnimi sredstvi. Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZGlede na vsebino posameznih dokumentov, so bili kot morebitni stranski udeleženci v skladu s 43. in 44. členom ZUP pozvani naslednji poslovni subjekti, in sicer BSH HIŠNI APARATI d.o.o. Nazarje, Nazarje, EUROGRAND, d.o.o., Ptuj, WUDLER & BRUS d.o.o., Kamnica, ETIS, d.o.o., Ljubljana, Big Bang, d.o.o., Ljubljana, SYLUX d.o.o., Maribor in COMTRON, d.o.o., Maribor. Stransko udeležbo sta priglasili družbi ETIS, d.o.o., Ljubljana, in BSH HIŠNI APARATI d.o.o. Nazarje, Nazarje.Družba ETIS, d.o.o., Ljubljana, je v odgovoru z dne 28. 3. 2017 navedla, da zahtevani dokumenti vsebujejo podatke o popustih kupcu, ki se v družbi štejejo kot poslovna skrivnost, zato gre za podatke glede katerih velja izjema po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Navedeni podatki so tudi del poslovnih skrivnosti v pogodbah z njihovimi dobavitelji, zato menijo, da bi z njihovim razkritjem nastala družbi občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.Družba BSH HIŠNI APARATI d.o.o. Nazarje, Nazarje, je v odgovoru z dne 29. 3. 2017 navedla, da zahtevani dokument, ki so ga izstavili organu v pravnem poslu sklenitve prodajne pogodbe, predstavlja izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in sicer zlasti popust na računu predstavlja poslovno skrivnost po 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – Odl. US, 82/13 in 55/15; v nadaljevanju ZGD-1). Navajajo tudi, da so osnovni popusti, ki jih zagotavljajo poslovnim partnerjem pri sklepanju prodajnih pogodb, opredeljeni z zaupnim dokumentom, ki ga podpiše vodstvo družbe, zaupnost tega dokumenta pa je določena/odrejena s posebno navedbo na samem dokumentu. Družba je odgovoru priložila rabatno shemo za leto 2012, označeno s strogo zaupno.ZGD- ureja pojem poslovne skrivnosti in varstvo poslovne skrivnosti v določbah členov 39 in 40. ZGD-1 tako v določbah člena 39 določa:»(1) Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost.(2) Ne glede na to ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov.(3) Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.«.ZGD-1 torej razlikuje dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi se podatki štejejo za poslovno skrivnost.Družba določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost s pisnim sklepom iz prvega odstavka prejšnjega člena, podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, pa morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost (prvi in drugi odstavek 40. člena ZGD-1).Družba ETIS, d.o.o., Ljubljana v zvezi z zahtevanimi dokumenti ni predložila pisnega sklepa, ki bi določal, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, prav tako je IP z vpogledom v predmetne dokumente ugotovil, da ne nosijo nobene oznake »poslovna skrivnost« ali »zaupno« in podobno. Subjektivni kriterij za določitev poslovne skrivnosti po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 tako ni izpolnjen, zato je IP presojal zahtevane dokumente še z vidika objektivnega kriterija. Kot izhaja iz določbe drugega odstavka 39. člena ZGD-1, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Okoliščina, da bi z razkritjem podatkov nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, mora biti torej očitna. Očitno občutno škodo bi morala konkretno izkazati družba, vendar tega družba ni izkazala. Dokazno breme za izpolnjenost subjektivnega ali objektivnega kriterija poslovne skrivnosti je namreč po ustaljeni sodni praksi primarno na subjektu, čigar poslovna skrivnost se varuje (tako tudi sodbi Upravnega sodišča št. II U 308/2014 z dne 10. 6. 2015 in II U 289/2013 z dne 8. 1. 2014). Družba je kot stranski udeleženec namreč le pavšalno navedla, da zahtevani podatki vsebujejo podatke o popustih kupcu in da so tudi del poslovnih skrivnosti v pogodbah z njihovimi dobavitelji, zato menijo, da bi z njihovim razkritjem nastala družbi občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.Glede na to, da je ZGD-1 pri opredelitvi poslovne skrivnosti določa tudi objektivni kriterij, je IP dolžan presoditi zahtevane dokumente tudi po uradni dolžnosti, torej je dolžan presoditi, ali zahtevani dokumenti vsebujejo podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. ZGD-1 namreč določa tudi, da podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost.Predmet poslovne skrivnosti so podatki, ki pomenijo za podjetje konkurenčno prednost (npr. nov postopek izdelave, seznam stalnih odjemalcev, analiza trga) ali prednost v negativnem smislu (npr. večje število reklamacij), pri t.i. know-how pa so to podatki, ki so za določeno podjetje specifični in mu zato zagotavljajo konkurenčno prednost, sem ne sodijo npr. splošna znanja, dosežena usposobljenost in spretnost, ki jih pridobi povprečna oseba sčasoma z vestnim delom in usposabljanjem v delovnem razmerju na določenem delovnem mestu (Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2002).Upoštevaje prej navedene splošne usmeritve, kateri podatki so predmet poslovne skrivnosti, IP ocenjuje, da zahtevana dokumenta družbe ETIS, d.o.o., Ljubljana ne predstavljata podatkov, ki bi pomenili konkurenčno prednost družbe (ki bi kazali na izkušnje, opremo, kadrovske sposobnosti, inovativnost,...). Konkurenčno prednost družbe bi po mnenju IP lahko pod določenimi pogoji predstavljala višina popusta kupcu, vendar je treba upoštevati še določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na podlagi teh določb se namreč dovoli dostop do podatka, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5 do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila. Podatki o porabi javnih sredstev so torej vedno javni, ne glede na morebiten obstoj poslovne skrivnosti. Pri tem je treba upoštevati tudi določbe Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617; v nadaljevanju: ZJF), ki v tretjem odstavku 2. člena kot enega od načel zakona določa načelo učinkovitosti in gospodarnosti. Organ kot kupec je namreč porabnik javnih sredstev, zato na trgu ne nastopa brez omejitev, česar se morajo zavedati tudi poslovni subjekti, ki vstopajo v takšna obligacijska razmerja. ZJF nadalje v 53. členu določa, da se lahko pogodba za nabavo blaga, naročilo storitev in oddajo gradenj v breme proračunskih sredstev sklene samo skladno s predpisi o javnem naročanju in da so ti podatki javni. V obravnavanem primeru sicer ni šlo za postopek javnega naročanja po Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljevanju: ZJN-3), vendar je tudi z določbami tega zakona mogoče opredeliti, kaj je relevantno pri določanju podatkov, ki pomenijo porabo javnih sredstev v obravnavanem primeru. V skladu s 35. členom ZJN-3 so namreč absolutno javni podatki o specifikaciji ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.IP tako poudarja, da je kot podatke o porabi javnih sredstev treba šteti vse podatke, ki izkazujejo, ali je organ pri sklepanju poslov ravnal gospodarno, kakšne obveznosti je prevzel in pod kakšnimi pogoji ter kakšne finančne posledice bo sklenjena pogodba imela za proračun oziroma kakšne, kratkoročne in dolgoročne obveznosti in pravice, iz nje izhajajo za organ. Zgolj podatek o skupni končni vrednosti nakupa namreč ne omogoča takšnega nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje učinkovite in poštene konkurence ter gospodarna poraba javnih sredstev. Za izpolnitev tega cilja, ki ga določa ZDIJZ v 2. členu, je torej treba kot podatek o porabi javnih sredstev šteti vse podatke, ki imajo finančni učinek, in za organ ustvarjajo finančne obveznosti, posredne ali neposredne, pa tudi podatke, ki kažejo, katere storitve oziroma blago je organ prejel za dogovorjeno plačilo in kako (na kakšen način) bo izpolnjeval svoje finančne obveznosti. IP je tako v svojih odločbah že odločil, da je javen tudi podatek o ceni na enoto in morebitno dejstvo, da se cena na enoto (blaga ali storitve) razlikuje po ponudnikih, ne moremo šteti za poslovno skrivnost, ampak le za poslovne odločitve podjetja, ki želi uspešno delovati na trgu (npr. odločba IP št. 021-83/2007/17 z dne 1. 2. 2008). Izhajajoč iz navedenega sta po mnenju IP zahtevana dokumenta družbe ETIS, d.o.o., Ljubljana, javno dostopna, razen posamezni podatki, ki predstavljajo varovane osebne podatke, kar IP pojasnjuje v nadaljevanju.IP se opredeljuje še do zahtevanega dokumenta družbe BSH HIŠNI APARATI d.o.o. Nazarje, Nazarje. Kot že navedeno, razlikuje ZGD-1 dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega in objektivnega. V obravnavanem primeru je izpolnjen subjektivni kriterij glede na to, da je družba poleg odgovora, s katerim je priglasila stransko udeležbo v predmetni zadevi, navedla, da šteje zahtevane dokumente za poslovno skrivnost ter priložila akt, s katerim je določila podatke o popustih, katerega navaja kot podlago za svoje navedbe. IP je z vpogledom v navedeno rabatno shemo družbe ugotovil, da vsebuje različne rabate glede na osnovni promet stranke, pa tudi bonuse. IP je prav tako ugotovil, da gre po odločitvi družbe za zaupen dokument, ki je kot tak označen, in da je veljal v letu 2012, torej v letu, v katerem je bil izstavljen zahtevani račun.Glede na to, da je izpolnjen subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti, IP ni dolžan presojati tudi obstoja objektivnega kriterija, je pa presodil še, ali pridejo v poštev določbe tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, v skladu s katerimi se ne morejo za poslovno skrivnost določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 je tako potrebno upoštevati že navedene določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zahtevani dokument tako ne more predstavljati poslovne skrivnosti, niti višina popusta organu kot kupcu, pri čemer se IP v izogib ponavljanju sklicuje na predhodno utemeljitev. IP je tudi ta dokument v nadaljevanju presojal še z vidika izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot sledi.Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZKot že navedeno, je IP po uradni dolžnosti ugotovil, da posamezni dokumenti vsebujejo osebne podatke, kot so imena in priimki fizičnih oseb, delovna mesta, telefonske številke, elektronski naslovi, pa tudi podpisi. V skladu s tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). Na podlagi ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Pravne podlage za obdelavo podatkov v javnem sektorju, v katerega uvrščamo tudi organ, določa 9. člen ZVOP-1, ki določa:»(1) Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. (2) Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil. (3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.«.Pravne podlage za obdelavo podatkov v zasebne sektorju, kamor uvrščamo poslovne subjekte, ki so poslovali z organom, pa določa 10. člen ZVOP-1:»(1) Osebni podatki v zasebnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. (2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. (3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.«.Pri ugotavljanju, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je potrebno ugotoviti:- ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka po 6. členu ZVOP-1 in- ali za razkritje osebnega podatka obstaja pravna podlaga po prej navedenih določbah ZVOP-1.Imena in priimki fizičnih oseb, njihova delovna mesta, telefonske številke, službeni elektronski naslovi, podpisi,…, so nedvomno osebni podatki posameznika, vendar je v zvezi s to izjemo potrebno v obravnavanem primeru, ko gre za javne uslužbence in porabo javnih sredstev, upoštevati še 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob tem IP navaja, da so tudi podpisi javnih uslužbencev na dokumentih organa podatki, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Javni uslužbenci so na teh dokumentih namreč podpisani kot odgovorne osebe, v okviru opravljanja nalog iz njihovega delovnega razmerja. V nasprotju s tem pa IP ni našel pravne podlage za dostop do osebnih podatkov fizičnih oseb pri poslovnih subjektih, ki so poslovali z organom, , zato je te osebne podatke štel kot varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s 1. točko izreka te odločbe. Ob tem IP še navaja, da osebnih podatkov družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen, ni mogoče šteti med varovane osebne podatke. Navedeni podatki so javni v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o poslovnem registru (Uradni list RS, št. 49/06, 33/07 – ZSReg-B in 19/15) in Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H in 17/15).IP je v nadaljevanju presojal še možnost delnega dostopa do teh dokumentov. Na podlagi 7. člena ZDIJZ, v skladu s katerim se zahtevane informacije izločijo iz dokumenta ter se prosilca seznani z vsebino, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije javnega značaja in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, se tako prosilcu omogoči delni dostop do posameznih zahtevanih dokumentov. Pri tem se upošteva tudi Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11; v nadaljevanju Uredba). 16. člen Uredbe namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek). IP je v obravnavani zadevi ugotovil, da je delni dostop do zahtevanih dokumentov možen, zato je odločil, da je organ prosilcu dolžan posredovati zahtevane dokumente na način, da varovane podatke prekrije, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.Prosilec je v zahtevi kot načine dostopa do zahtevanih podatkov navedel vpogled ali posredovanje kopij oziroma »scan«, in ker je organ zahtevo zavrnil, se do tega ni opredeljeval. IP je tako prosilca v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZDIJZ pozval, da način opredeli bolj določno. Prosilec je sporočil IP, da želi primarno dostop do podatkov v elektronski obliki, zato je IP odločil o načinu seznanitve, kot izhaja iz točke 1 izreka te odločbe.IP ob tem še navaja, da se strinja z navedbo organa, da gre v postopku po ZDIJZ za presojo dostopa do informacij javnega značaja z učinkom erga omnes, torej ne glede na pravni interes prosilca (fizične ali pravne osebe), zato tudi ni relevantno, kdo je v konkretni zadevi prosilec in v kakšnem odnosu je z organom. Vprašanje dostopnosti (do) informacij javnega značaja se namreč presoja z vidika celotne potencialno zainteresirane javnosti in ne z vidika posameznika, ki ima v zvezi s takšnim postopkom določen interes.IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena. Ker je organ na prvi stopnji zmotno uporabil materialno pravo, je IP, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, izpodbijano odločbo delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe. V delu, ki se nanaša na zahtevane dokumente, glede katerih je podana izjema varstva kazenskega postopka oz. varstva osebnih podatkov, pa je IP pritožbo prosilca zavrnil na podlagi prvega in tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz točke 2 točke izreka te odločbe. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. Postopek vodila: Nataša Siter, univ.dipl.prav.,svetovalka IPInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka
